Pospešimo korake, okrepimo razvojno ambicijo

Pospešimo korake, okrepimo razvojno ambicijo

26. maj 2026 - »Energetski prehod ni več zgolj tehnično vprašanje, pač pa predvsem vprašanje miselnega preboja družbe. Govorimo o konkurenčnosti gospodarstva, o razvoju države, o socialni stabilnosti, o tehnologiji, znanju in tudi o naši sposobnosti sodelovanja,« je v uvodnem nagovoru Vseslovenske energetske konference – VEK26 poudaril mag. Dejan Koletnik, predsednik Slovenskega združenja za energetiko (SZE), ki je konferenco organiziralo skupaj s Slovenskim združenjem elektroenergetikov CIGRE‑CIRED. Na osrednjem strokovnem dogodku s področja energetike so vodilni predstavniki znanosti, politike in gospodarstva odprli razpravo o energetski tranziciji v času negotovosti – od strateških usmeritev do konkretnih sistemskih izzivov.

Slavnostni govorec akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, je poudaril, kako pomembno je, da energetiko razumemo kot vprašanje dolgoročnega razvoja, odgovornosti in civilizacijskih usmeritev. »Nikoli ni dobro staviti le na enega konja. Diverzifikacija je temelj načrtovanja naše energetske oskrbe, dobre odločitve pa stojijo na močnih temeljih stroke in znanja, ki ga imamo v Sloveniji dovolj.«

Mag. Dejan Koletnik je izpostavil: »Temelj uspešnega prehoda so strokovno podprte odločitve, pogum za inovacije in sposobnost celostnega razumevanja vplivov energetike na prostor in družbo. Slovenija mora v tem procesu pospešiti korake in okrepiti svojo razvojno ambicijo. Uvrstitev na 35. mesto med 139 državami po Global Innovation Indexu in zdrs za tri mesta v primerjavi z letom 2020 kažeta, da imamo znanje, a moramo povečati njegovo učinkovitost in prebojnost. Prihodnost energetike ne bo določena s številom idej, temveč predvsem s sposobnostjo, da jih hitro in kakovostno udejanjimo. Prav v tem se skriva naša največja priložnost – da znanje pretvorimo v dejanja in s tem aktivno sooblikujemo našo energijsko prihodnost.«

Usklajevanje raznolikih interesov ali kako od strateških ciljev priti do izvedbe
Energetika je v zadnjih letih postala eno ključnih področij sodobnega razvoja. Ni več zgolj infrastrukturna podpora družbi, pač pa eden temeljnih gradnikov njenega razvoja in stabilnosti. Trije vrhunski strokovnjaki so vsak iz svojega zornega kota naslovili širši makroekonomski in geopolitični okvir energetskega prehoda Slovenije. Osvetlili so kompleksnost usklajevanja ekonomskih interesov, političnih odločitev in strateških razvojnih ciljev na eni strani ter ključne operativne, infrastrukturne in sistemske izzive energetskega prehoda na drugi strani.

Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je razkril ekonomske in družbeno-politične vidike energetskega prehoda v spremenjenem geopolitičnem okolju. Poudaril je, da geopolitika korenito spreminja koncept energetskega prehoda, kot je bil zamišljen. Energetski prehod postaja interdisciplinaren, globalizacija je v procesu prehoda, iranska vojna in druge varnostne motnje pa tako močno vplivajo na področje energetike, da projekcije niso mogoče. »Vprašanje je, ali se bo Evropa uspela prilagoditi novi globalni realnosti, ko med drugim pada povpraševanje po ameriškem dolarju kot plačilnem sredstvu in ko se na račun ZDA krepi globalna pozicija Kitajske.«

Na nujnost realističnega pristopa, tehnološke izvedljivosti in pravočasnega odločanja sta opozorila mag. Matija Bitenc, generalni direktor družbe Plinovodi, ter dr. Uroš Kerin, direktor Elektroinštituta Milan Vidmar. »Energetski sistem je na prelomni točki med ambicijo in realnostjo,« je opozoril slednji. »Spreminjanje ambicij sredi projekta ni najbolj pametno, kajti energetika potrebuje stabilno poslovno okolje in predvidljivost. Način izvajanja energetskega prehoda in investicij mora biti v praksi usklajen z dnevnim ritmom inženiringa. Bili smo prehitri in zato posledično že začeli omejevati investicije v obnovljive vire energije (OVE).« 

Bitenc je naslovil štiri ključna vprašanja energetskega prehoda: kako zagotoviti energijo takrat, ko jo najbolj potrebujemo, kako ohranjati stabilnost sistema ob vse večjem deležu OVE, kako izpeljati prehod in pri tem ohraniti konkurenčnost ter kako zmanjšati odvisnost od zunanjih tveganj. Izpostavil je, da se o tem premalo pogovarjamo, odgovori pa niso enodimenzionalni. »Graditi moramo sisteme, ki so pripravljeni na krize. Moramo se pogovarjati, sodelovati in povezovati energetske sisteme, strokovnjaki pa pripraviti ustrezne podlage za pravilne strateške odločitve.«

Za svetlo prihodnost je nujno povezovanje vseh družbenih sfer
O energetski učinkovitosti in oskrbi se je Andrej Kitanovski pogovarjal z Jožetom Torkarjem iz Kolektor Sisteha, Janezom Ramšakom iz Komunalnega podjetja Velenje, Bogdanom Kronovškom iz Kronoterma, Stanetom Meršetom iz Instituta Jožef Stefan ter Miho Bobičem iz Danfossa. Strinjali so se, da so sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja pomembni pri povezovanju v omrežje kot sezonski hranilniki energije, proizvedene iz OVE. Daljinski sistemi v urbanih centrih so učinkoviti, medtem ko na podeželju pridejo v poštev toplotne črpalke. Cilj pa je povezovanje posameznih lokalnih sistemov v celovite rešitve na ravni države.

Ali energetski prehod vodi družba ali družbo vodi energetski prehod, so se vprašali Dejan Koletnik, predsednik SZE, Dušan Plut s Filozofske fakultete UL, Jonas Sonnenschein iz Umanotere, Duška Godina iz Agencije za energijo ter Gregor Vertačnik iz ARSO, ki so naslovili temo prepletenosti energetike z družbo. Izpostavili so, smo preveč fokusirani na pravilne procese in premalo na pravične rezultate. »Zeleni prehod je družbeni projekt, a nas bo nekaj stal. Brez tega vložka ne bomo dosegli dolgoročnih koristi za naše potomce. Zato je sodelovanje in medsebojno spoštovanje vseh deležnikov nujno za odprto in strokovno komunikacijo ter zaupanje.«

Izzive energetske odpornosti in z njo povezane dileme so v pogovoru odpirali Marko Hrast, predsednik CIGRE‑CIRED, Leon Cizelj iz Instituta Jožef Stefan, Uroš Salobir iz ELES, Damjan Kukovec iz Splošnega sodišča Evropske unije ter Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije. »Ne predstavljamo si več, da gremo zvečer v mesto in na primer zmanjka elektrike. Ne poznamo več tega občutka negotovosti. Stvari moramo gledati celovito in videti sistem v vsej svoji kompleksnosti, da vse deluje.« Izpostavili so, da sta tako povezana tudi energetski IKT sistem, saj morata biti vedno dostopna in zanesljiva. Pri zagotavljanju odpornosti je zato zelo pomembno lastno strokovno znanje, ki zmore obvladovati tudi izzive zavržene energije, zelenih premij, kibernetskih groženj in jedrske renesanse.

Konferenca je odprla prostor tudi mladim in v skupen dialog povezala dijake, študente, mlade strokovnjake, industrijo, raziskovalce in odločevalce, ki so odstirali vizijo naše energetske prihodnosti. V sekcijah prvega in drugega dne pa se predstavlja kar 64 strokovnih prispevkov, ki so odličen uvid v najnovejša tehnična, akademska in razvojna spoznanja.

O soorganizatorjih konference VEK26
Slovensko združenje za energetiko (SZE) je strokovno in interesno združenje, ki povezuje ključne deležnike slovenskega energetskega prostora: podjetja, organizacije, institucije in posameznike strokovnjake, ki so s svojim delom posredno ali neposredno povezani predvsem s termoenergetiko, ustvarja pogoje za izmenjavo strokovnih izkušenj, izobraževanj ter sodeluje s sorodnimi strokami doma in v tujini. Aktivno sodeluje pri oblikovanju energetskih politik in odpira dialog med gospodarstvom, znanostjo in odločevalci, pri čemer pomembno prispeva k razumevanju energetske tranzicije in prihodnjih izzivov.

Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED je strokovno združenje, ki deluje na področju elektroenergetike ter povezuje strokovnjake iz industrije, akademskega okolja in javnih institucij. Je del širše mednarodne mreže CIGRE (Conseil International des Grands Réseaux Électriques) in CIRED (Congrès International des Réseaux Électriques de Distribution), ki se ukvarjata z raziskovanjem, razvojem in izmenjavo znanja na področju prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih sistemov. Poslanstvo združenja je spodbujanje strokovnega razvoja, izmenjave dobrih praks ter uvajanja inovativnih rešitev v slovenski elektroenergetski prostor.

Foto: Barbara Reya

VIR: SI21