Rast baterijskih hranilnikov znižuje prihodke na trgu električne energije. »Komercialna vrednost baterij naj bi v naslednjih letih padala,« je za Naš stik povedal Jan Bohinec, direktor trgovanja v družbi GEN-I.
Baterijski hranilniki energije (BESS) v zadnjem desetletju hitro spreminjajo strukturo trgov električne energije. Čeprav prinašajo večjo fleksibilnost sistema in omogočajo boljšo integracijo obnovljivih virov, hkrati zmanjšujejo cenovne razlike, na katerih temelji njihov poslovni model. »Za komercialno vrednost baterij se predvideva, da bo padala v naslednjih letih,« pravi Jan Bohinec, direktor trgovanja v družbi GEN-I, s katerim smo govorili ob robu konference Energetika in Okolje 26'. GEN-i je eno od slovenskih podjetij, ki se v zadnjem času zelo usmerja v izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo baterijski hranilniki.
Padanje vrednosti je povezano predvsem z dvema trendoma: hitrim zniževanjem investicijskih stroškov in naraščajočo konkurenco na trgu. Po podatkih BloombergNEF so se stroški litij-ionskih baterij od leta 2010 do 2025 znižali za več kot 90 odstotkov.
Baterije ustvarjajo prihodke predvsem na dva načina: z izkoriščanjem cenovnih razlik (arbitraža) ter z zagotavljanjem sistemskih storitev.
»Vrednost baterije in prihodki so zelo povezani, grejo z roko v roki,« poudarja Bohinec. Z večanjem števila baterij se zmanjšujejo marže, saj več ponudnikov tekmuje za iste priložnosti. Posledično se pričakuje postopno zniževanje prihodkovnosti teh sistemov.
Baterije pod pritiskom lastnega uspeha
Ključni vpliv baterij na trg je zmanjševanje cenovnih ekstremov. Baterije se namreč aktivirajo predvsem v obdobjih visokih cen, ko energijo vračajo v omrežje in s tem znižujejo vrhove. »Tam bodo najbolj aktivne in te cene bodo padle.« Na veleprodajnih trgih lahko dnevni cenovni razponi v ekstremnih razmerah presegajo 200 €/MWh. Z večjo prisotnostjo baterij se ti razponi zmanjšujejo tudi za več deset odstotkov, kar neposredno omejuje potencial za arbitražo. Ko se vrhovi znižujejo, se zmanjšuje tudi razlika med najnižjimi in najvišjimi cenami, kar dodatno slabi poslovni model baterij.
Zaradi omejene velikosti slovenskega elektroenergetskega sistema se lahko ti učinki pokažejo hitreje kot na večjih trgih. »Verjetno že do konca letošnjega leta bo dovolj baterij za pokrivanje sistemskih rezerv.« Trg sistemskih storitev je količinsko omejen, zato lahko relativno majhna dodatna kapaciteta hitro povzroči nasičenje in padec cen storitev. Pomemben protiutežni dejavnik pa je vključevanje v širši evropski trg: »Eles bo vstopil v PICASSO, kar bo razširilo trg in povečalo likvidnost.« Platforma PICASSO omogoča čezmejno izmenjavo sistemskih storitev sekundarne regulacije (aFRR), s čimer baterije dobivajo dostop do širšega bazena povpraševanja.
Konec velikih nihanj cen elektrike?
Dolgoročno baterije vodijo v bolj izravnan cenovni profil znotraj dneva. Največji vpliv imajo na večerne cenovne vrhove, ki se z večjo uporabo baterij postopno znižujejo. »Cenovni profil v dnevu se bo izravnal oziroma šel proti izravnavi.« Dosegel pa je ne bo, predvsem zaradi vpliva sončne energije, ki povzroča presežke v določenih delih dneva. »Nikoli ne bo prišlo do popolne izravnave, ker bo še vedno presežek sončne energije,« je povedal Bohinec.
Izkušnje iz trgov z visoko penetracijo baterij to potrjujejo. V Kaliforniji so se z rastjo baterijskih kapacitet občutno znižali večerni cenovni vrhovi, medtem ko cene v času visoke sončne proizvodnje ostajajo nizke. Baterije vplivajo tudi na pojav negativnih cen, saj omogočajo shranjevanje presežne energije. »Cene bodo bolj verjetno ostajale blizu ničle.« Negativne cene tako ne izginejo povsem, vendar postanejo manj pogoste in manj izrazite, saj baterije absorbirajo viške proizvodnje.
VIR: https://www.nas-stik.si/