Ljubljana, 13. maj 2026 – Državni svetniki so na 39. redni seji med drugim obravnavali predlog Odgovora na Mnenje Vlade Republike Slovenije o Zahtevi za oceno ustavnosti 1.a člena, petega odstavka 3. člena, 3.a člena in tretjega odstavka 5. člena Zakona o parlamentarni preiskavi, predlog Mnenja k Poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2025, zaključke posvetov, ki so se odvili v soorganizaciji Državnega sveta RS in njegovih komisij, ter številne pobude in vprašanja državnih svetnikov.

Državni svetniki so se seznanili s Poročilom o delu Državne revizijske komisije za leto 2025 in delo komisije ocenili kot učinkovito. Izpostavljeno je bilo, da je Državna revizijska komisija v letu 2025 prejela 162 zahtevkov za revizijo, kar je nekoliko več kot leto prej, pri čemer so bili zahtevki vloženi v približno dveh odstotkih vseh postopkov oddaje javnih naročil, v katerih so zahtevki za revizijo dovoljeni. Posebej je bilo poudarjeno, da komisija odločitve sprejema hitro in strokovno, saj je povprečni čas reševanja revizijskih zadev znašal 13 delovnih dni od prejema popolne dokumentacije. Državni svetniki so bili seznanjeni tudi s povečanjem števila zahtevkov za revizijo v postopkih, sofinanciranih s sredstvi Evropske unije, ter s povečanim številom prednostno obravnavanih zadev. Ob tem so obravnavali tudi vprašanja, povezana z domnevnimi kršitvami v postopkih razpisov za Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica in poslovanjem javnega zavoda GO! 2025. Predstavnik Državne revizijske komisije je na seji pristojne komisije pojasnil, da komisija primera v okviru revizijskih postopkov ne obravnava, lahko pa bi šlo za prijavo prekrška. Državni svetniki so bili seznanjeni tudi s pojasnili glede razmerja med revizijskimi postopki pri projektih lokalnih skupnosti in državnih projektih ter z ugotovitvijo, da so razlogi za revizijske postopke pri naročnikih skozi leta podobni, predvsem pri zahtevnejših in finančno obsežnejših javnih naročilih.

Državni svet Republike Slovenije je na današnji seji sprejel odgovor na mnenje Vlade Republike Slovenije v postopku presoje ustavnosti določb Zakona o parlamentarni preiskavi, ki se pred Ustavnim sodiščem vodi pod opravilno številko U-I-13/26.

Državni svet vztraja pri dosedanjih ustavnopravnih pomislekih in ocenjuje, da mnenje Vlade nanje ne odgovarja prepričljivo ter jih v nobenem delu ne ovrže. Posebej opozarja na vprašanja učinkovitosti parlamentarne preiskave, jasnosti postopkovnih pravil, rokov, položaja članov preiskovalnih komisij in skladnosti predpisov, ki urejajo to področje. Državni svet ob tem zavrača stališče Vlade, da naj bi bila ustavnost novele Zakona o parlamentarni preiskavi že potrjena z odločbo Ustavnega sodišča U-I-109/24, saj je Ustavno sodišče v tej zadevi odločalo o dopustnosti referenduma, ne pa o vsebinski ustavnosti zakonskih rešitev, kar jasno izhaja tudi iz navedene odločbe. V odgovoru Državni svet opozarja, da Vlada ni ustrezno citirala in povzemala odločb Ustavnega sodišča ter navedb Državnega sveta, zato je njeno mnenje v posameznih delih nepopolno in zavajajoče.

Državni svet vztraja, da mora biti tudi zakon, ki izvršuje odločbe Ustavnega sodišča, jasen, sorazmeren, notranje in pravnosistemsko skladen ter ustavno dopusten. Državni svet poudarja, da tak zakon ne more biti izvzet iz ustavnosodne presoje, zato mora ostati odprta možnost njegove naknadne ustavnosodne kontrole. 

Državni svet je obravnaval in sprejel sklepe k Zaključkom Strateškega posveta o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah, Zaključkom posveta Umetna inteligenca v izobraževanju, Zaključkom posveta Nova skupna kmetijska politika z vidika slovenskih kmetov, Zaključkom posveta Občinski prostorski načrti – (izgubljene) priložnosti in nevarnosti za razvoj lokalnih skupnosti in Slovenije ter Zaključkom posveta Sotočje Sav: Pomen ohranjanja naravne vrednote za trajnostno prihodnost. 

Strateški posvet o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah je potekal 13. februarja 2026 v soorganizaciji Državnega sveta in Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) iz Bruslja in Gospodarske zbornice Slovenije. Namen posveta je bil opozoriti na dejstvo, da zdravje in zdravstvo v sodobnem času predstavljata pomembni družbenoekonomski kategoriji, ki morata v ospredje postavljati človeka in družbo kot celoto. Kot ključna je bila prepoznana potreba po celovitih in strokovno utemeljenih sistemskih spremembah slovenskega zdravstva, ki morajo temeljiti na sodelovanju vseh deležnikov in iskanju skupnih rešitev. Poudarjeno je bilo, da zgolj dodatna finančna sredstva ne bodo zadostovala, če jih ne bodo spremljali učinkovitejše upravljanje, sodobni modeli plačevanja, jasno opredeljeni kazalniki kakovosti ter večja odgovornost pri porabi javnih sredstev. Med osrednjimi izzivi so bili izpostavljeni pomanjkanje kadrov, dolge čakalne dobe, omejena dostopnost primarne ravni zdravstvenega varstva ter vse izrazitejši demografski pritiski zaradi starajočega se prebivalstva. Posebna vloga pri izboljšanju sistema je bila pripisana digitalizaciji, boljši organizaciji dela in učinkovitejši uporabi podatkov. Ob tem je bila kot dolgoročno najučinkovitejši pristop k izboljšanju zdravstvenih izidov in obvladovanju stroškov večkrat poudarjena preventiva. Iz zaključkov posveta izhaja tudi pričakovanje, da mora pacient tudi v prihodnjih reformah ostati v središču zdravstvenega sistema. 

Posvet Umetna inteligenca v izobraževanju sta 2. februarja 2026 soorganizirala Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Cilji posveta so bili osvetliti trenutno stanje glede uvajanja umetne inteligence v izobraževalne procese, pridobiti izkušnje ter spodbuditi izmenjavo dobrih praks med učitelji, raziskovalci, gospodarstvom in odločevalci. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanjem etike, zaupanja in transparentnosti, saj odgovorna uporaba umetne inteligence zahteva jasne smernice in strokovno podporo. Govora je bilo tudi o vlogi umetne inteligence kot orodja za izboljšanje kakovosti izobraževanja, spodbujanje kritičnega mišljenja ter krepitve digitalne in podatkovne pismenosti vseh udeležencev izobraževalnega procesa. Ugotovljeno je bilo, da trenutno obstaja razkorak med razpoložljivim znanjem, pripravljenimi strokovnimi podlagami in dejansko implementacijo posameznih ukrepov in strategij. Zato je po oceni udeležencev posveta nujna opredelitev prioritet in takojšnje, sistematično ukrepanje. Menili so tudi, da je za učinkovito usklajevanje razvoja nujno vzpostaviti enoten nacionalni okvir upravljanja umetne inteligence, ki bo povezoval izobraževalni, raziskovalni in gospodarski sektor. Pozvano je bilo tudi k sistematični vključitvi umetne inteligence v izobraževalni sistem na vseh ravneh in k nujni implementaciji že pripravljenih strokovnih rešitev, zlasti reforme pouka računalništva in informatike. Umetna inteligenca mora po oceni udeležencev posveta postati tako predmet učenja kot tudi orodje, ki podpira učni proces.

Posvet Nova skupna kmetijska politika z vidika slovenskih kmetov je 16. februarja 2026 organizirala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegov namen je bil celovito oceniti, ali veljavna ureditev in Strateški načrt skupne kmetijske politike omogočata učinkovito uresničevanje ključnih ciljev slovenskega kmetijstva – zagotavljanje prehranske varnosti, povečanje stopnje samooskrbe, ekonomsko vzdržnost kmetijskih gospodarstev ter uspešno generacijsko prenovo. Pa tudi, ali predstavljata ustrezno izhodišče za oblikovanje prihodnje skupne kmetijske politike. Ocenjeno je bilo, da morata v razmerah naraščajočih podnebnih, tržnih in geopolitičnih tveganj kmetijstvo in varovanje kmetijskih zemljišč ostati ključni razvojni prioriteti države, skupna kmetijska politika pa samostojna, stabilno financirana in razvojno usmerjena politika Evropske unije. Prav tako bi moral biti po oceni udeležencev posveta Strateški načrt skupne kmetijske politike bolje prilagojen razmeram slovenskega prostora ter učinkoviteje prispevati k prehranski varnosti, stabilnosti dohodka kmetov in dolgoročnemu razvoju podeželja, tudi kar se tiče podpore mladim kmetom. Predvsem pa bi moral sistem delovati po načelu »nič o kmetu brez kmeta«, kar pomeni vključevanje predstavnikov kmetov tako v pripravo nacionalnih ukrepov kot tudi v oblikovanje stališč in pogajanj na ravni Evropske unije. Pozvano je bilo tudi k okrepitvi uporabe slovenske hrane v javnih institucijah, zlasti v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih javnih zavodih, saj slednje predstavlja pomemben instrument podpore domači pridelavi hrane. Okrepiti bi bilo treba tudi promocijo lokalno pridelane hrane ter ozaveščanje potrošnikov o pomenu domače pridelave hrane.

Posvet Občinski prostorski načrti – (izgubljene) priložnosti in nevarnosti za razvoj lokalnih skupnosti in Slovenije sta 30. marca 2026 organizirali Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Ustanova dr. Antona Trstenjaka. S posvetom se je želelo spodbuditi razpravo o potrebnih zakonodajnih prilagoditvah, ki bi občinam omogočile večjo prožnost in dejansko možnost odločanja pri prostorskem načrtovanju. Občine imajo namreč v skladu z Ustavo in Zakonom o lokalni samoupravi izvirne pristojnosti na področju prostorskega načrtovanja, a se v praksi vse pogosteje soočajo z omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje na področju urejanja prostora in kmetijskih zemljišč. Postopki prostorskega načrtovanja so velikokrat dolgotrajni in zapleteni, nosilci urejanja prostora pa imajo odločilen vpliv na potek in izid odločanja, kar občinam otežuje pravočasno odzivanje na njihove razvojne potrebe, kar še posebej občutijo večje ter mestne občine. Ocenjeno je bilo, da se v trenutnem sistemu izgubljajo razvojne priložnosti. Z ustreznimi spremembami bi se lažje doseglo cilje uravnoteženega regionalnega razvoja, povečalo dodano vrednost gospodarstva in uspešno privabilo strateške investicije.

Posvet Sotočje Sav: Pomen ohranjanja naravne vrednote za trajnostno prihodnost sta na pobudo Monike Ažman in civilnih iniciativ 7. aprila 2026 soorganizirali Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in KUD Center 21. S posvetom se je želelo osvetliti pomen in stanje sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke ter spodbudili razpravo o prihodnjem varstvu in rabi tega občutljivega naravnega okolja. Civilna iniciativa Reši sotočje si namreč v okviru okoljevarstvenega programa Varuhinje rek ter ob podpori širše javnosti že več let prizadeva za dejansko priznanje naravne vrednote državnega pomena in prepoznavo njenega simbolnega pomena. Lastnik zemljišč ob sotočju namreč s ciljem izvedbe turističnega projekta napoveduje poseg v navedeni edinstven prostor, kjer se stikata dve alpski reki in ustvarjata izjemno naravno, krajinsko ter ekološko celoto. Vse to presega lokalni pomen, zato je po oceni udeležencev posveta zaščita sotočja odgovornost celotne družbe.

Državni svetniki so se seznanili s poročilom o delu Statističnega sveta Republike Slovenije v letu 2025, ki ga je predstavil državni svetnik Marko Staroveški, predstavnik Državnega sveta v SURS.

Statistični svet je v letu 2025 na dveh sejah obravnaval ključne dokumente državne statistike, in sicer: Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za leto 2024, Vmesno poročilo o izvajanju Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2023–2027, Informacijo o delovanju statističnih sosvetov v letih 2024 in 2025, Predlog Letnega programa statističnih raziskovanj 2026, prehod na novo Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2025) ter Smernice za uporabo orodij generativne umetne inteligence na SURS. Poročilo za leto 2024 izpostavlja razvoj novih statistik, metodološke nadgradnje in izboljšano pravočasnost objav. Med pomembnejšimi dosežki so revizija nacionalnih računov, uvedba novih kazalnikov, prehod na nov vir podatkov za plače ter razvoj okoljskih in turističnih statistik. Vmesno poročilo srednjeročnega programa 2023–2027 poudarja strateške cilje državne statistike, kot so pravočasni in kakovostni podatki, digitalizacija, razvoj novih kazalnikov, učinkovita partnerstva in krepitev zaupanja v uradno statistiko. Prehod na novo Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2025), ki je začela veljati 1. januarja 2025, prinaša strukturne in vsebinske spremembe. Posledično je bilo za mnoga podjetja treba ponovno določiti glavno dejavnost, prilagoditve pa so bile potrebne tudi v informacijskih sistemih državne uprave, statističnih evidencah in nekaterih pravnih predpisih. Prehod na SKD 2025 bo v statističnih raziskovanjih zaključen leta 2029, v vmesnem obdobju pa se še naprej uporabljajo podatki po SKD 2008. Statistični svet delo ocenjuje kot razvojno usmerjeno, zlasti na področju modernizacije, digitalizacije ter izboljšanja kakovosti in dostopnosti statističnih podatkov.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:

• Pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Ivana Megliča, Leopolda Pogačarja in Mateja Slaparja ter državne svetnice Monike Ažman glede načrtovanja in izvajanja razvojnih ukrepov za krepitev konkurenčnosti Gorenjske razvojne regije, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije. 

Pobuda je rezultat obiska Gorenjske razvojne regije s strani delegacije Državnega sveta 27. in 28. januarja 2026. V okviru obiska je potekalo srečanje z župani in podžupanjo gorenjskih občin Bled, Bohinj, Jezersko, Kranj, Naklo, Radovljica, Šenčur in Žirovnica, pri čemer je bila vključena tudi občina Kamnik kot del širšega regionalnega gravitacijskega območja, ter predstavniki regijskih razvojnih, zdravstvenih, socialnovarstvenih in izobraževalnih institucij ter gospodarstva. 

Pobuda se glasi: Vlada Republike Slovenije naj pri načrtovanju in izvajanju razvojnih ukrepov za krepitev konkurenčnosti Gorenjske razvojne regije sledi naslednjim predlogom in pričakovanjem gorenjskih občin in regijskih javnih institucij ter gospodarstva: 

1. Vlada naj pospeši aktivnosti za uresničitev ustavne zaveze o ustanovitvi pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave ter zagotovi izvedbo vseh zakonodajnih, organizacijskih in strokovnih priprav za njihovo uvedbo.

2. Vlada naj pospeši aktivnosti za vzpostavitev regijske bolnišnice na Gorenjskem ter zagotovi izvedbo postopkov prostorskega umeščanja, priprave investicijske dokumentacije ter vzpostavitve ustreznih finančnih in organizacijskih pogojev za njeno realizacijo.

3. Kot kratkoročen in nujen ukrep do vzpostavitve regijskega bolnišničnega sistema Gorenjske naj se čim prej razširi dejavnost Splošne bolnišnice Jesenice ter zagotovi vzpostavitev diagnostičnih in terapevtskih zmogljivosti, zlasti na področju računalniške tomografije (CT) ter invazivne kardiološke diagnostike in zdravljenja.

4. Predlaga se vzpostavitev Znanstveno-raziskovalnega središča Gorenjske kot javnega raziskovalnega zavoda po vzoru Znanstveno-tehnološkega središča Rudolfovo v Novem mestu, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, z namenom krepitve raziskovalno-razvojnih in inovacijskih zmogljivosti Gorenjske regije ter boljšega povezovanja znanstveno-raziskovalnega dela, gospodarstva in razvojnih potreb regije.

5. Prouči naj se možnost ustanovitve Univerze na Gorenjskem kot javne visokošolske institucije, ki bi na območju Gorenjske regije združevala študijske, raziskovalne in razvojne dejavnosti ter prispevala k bolj enakomerni regionalni razporeditvi visokošolskih zmogljivosti v Republiki Sloveniji.

6. Postopki načrtovanja ter umeščanja nadgradnje gorenjske železniške povezave oziroma drugega tira na odseku Ljubljana - Škofja Loka - Kranj/Naklo, ki se trenutno nahaja v fazi državnega prostorskega načrtovanja, naj se pospešijo in ob tem zagotovi neprekinjeno in usklajeno izvajanje aktivnosti za njeno prostorsko in projektno pripravo.

7. Vlada naj z zakonodajnimi ukrepi pristopi k poenostavitvi in pospešitvi postopkov priprave občinskih prostorskih načrtov ter zagotovi stabilnost in predvidljivost prostorske zakonodaje kot temeljnega pogoja za učinkovito umeščanje razvojnih projektov v prostor.

8. Vlada naj pripravi zakonodajne spremembe ter sprejme celovite sistemske, finančne in izvedbene ukrepe za vzpostavitev učinkovitega in v praksi izvedljivega sistema dolgotrajne oskrbe na domu. 

9. Nujno je vzpostaviti sistemske spodbude za kadre v socialnovarstvenih institucijah na področju dolgotrajne oskrbe ter prenoviti vrednotenje delovnih mest tako, da bodo ta postala bolj privlačna za zaposlovanje in dolgoročno zadrževanje kadra v sistemu. 

10. Vlada naj pripravi spremembe zakonodaje s področja socialne varnosti in izobraževanja, ki bodo omogočile avtomatizirano vključitev dijakov v obvezna socialna zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter njihovo vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje v času izvajanja praktičnega usposabljanja, tako da se pridobitev zavarovalnih pravic neposredno veže na status dijaka brez dodatnih administrativnih postopkov na strani šol.

11. V okviru sistema vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami se predlaga, da se prouči možnost določitve šolskih okolišev ali drugih primerljivih organizacijskih rešitev, ki bi opredeljevale primarno območje vključevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v posamezne vzgojno-izobraževalne zavode oziroma osnovne šole za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. V okviru tega naj se prouči tudi ureditev zagotavljanja in financiranja prevozov s strani občin, zlasti z vidika morebitne vezanosti pravice do organiziranega prevoza na tako opredeljeno območje ob hkratnem ohranjanju možnosti vpisa v drug ustrezni zavod.

12. Vlada naj vzpostavi večletni strateško načrtovan in časovno predvidljiv okvir ukrepov razvojne podpore obmejnim problemskim območjem, ki bo vključeval vnaprej določene finančne okvire, časovnice razpisov ter jasno opredeljene vsebinske prioritete.

13. Vlada naj pripravi sistemske ukrepe za nadgradnjo ureditve javne službe zavetišč za zapuščene živali, zlasti z vidika zagotavljanja izvedljivosti zakonskih obveznosti občin, stabilnega delovanja zavetišč ter jasnejše razdelitve finančnih in organizacijskih bremen med državo in občinami.

• Pobudo državne svetnice Jasmine Opec Voroš za nujno sistemsko okrepitev kriznih centrov za mlade, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.

Pobuda se glasi: Vlada Republike Slovenije naj čimprej: pripravi celovito analizo stanja na področju kriznih centrov za mlade, vključno s pregledom kadrovskih, prostorskih, finančnih in vsebinskih zmogljivosti; preveri ustreznost obstoječih kapacitet glede na dejanske potrebe v posameznih regijah; pripravi ukrepe za krepitev strokovnih ekip v kriznih centrih ter za zmanjševanje kadrovske preobremenjenosti, zlasti pri zagotavljanju gospodinjske pomoči in spremstev otrok in mladostnikov, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno organizacijo dela ter razbremenitev strokovnih delavcev; izboljša sistem nadaljnje obravnave mladih po zaključeni krizni namestitvi, zlasti na področju duševnega zdravja, psihološke podpore in socialne rehabilitacije; okrepi medresorsko sodelovanje med ministrstvi, pristojnimi za socialno varstvo, zdravje, vzgojo in izobraževanje ter notranje zadeve; v najkrajšem možnem času pripravi konkretne sistemske rešitve, s katerimi bo mladim v stiski zagotovljena hitra, učinkovita in dolgoročno vzdržna pomoč.

Državna svetnica je pojasnila, da v Sloveniji krizni centri za otroke in krizni centri za mladostnike predstavljajo enega ključnih stebrov sistema zaščite otrok in mladih v najtežjih življenjskih situacijah. Namenjeni so takojšnji namestitvi otrok in mladostnikov, ki se znajdejo v ogrožajočih okoliščinah, kot so nasilje v družini, zanemarjanje, zlorabe, hudi konflikti ali druge krizne situacije, ki zahtevajo hitro in strokovno intervencijo. Navkljub pomembni varovalni vlogi kriznih centrov za mlade pa obstoječi podatki kažejo, da gre za sistem z omejenimi kapacitetami in izrazitim pritiskom, ki v sedanji obliki ne more v celoti odgovoriti na naraščajoče potrebe.

• Pobudo državnega svetnika Dušana Strnada glede upoštevanja lastnine krajevnih in četrtnih skupnosti kot enakovredno lastnini občin v povezavi z možnostjo kandidiranja na javnih pozivih in razpisih, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije. 

Pobuda se glasi: Na vseh javnih pozivih in razpisih ministrstev in drugih državnih organov za sofinanciranje projektov lokalnih skupnosti naj se kot izpolnjen pogoj lastništva poleg lastništva občine upošteva tudi lastništvo krajevnih in četrtnih skupnosti.

Državni svetnik opozarja, da se v praksi zaplet pojavi, kadar je nepremičnina, s katero občina kandidira na razpisu, v lasti krajevne ali četrtne skupnosti kot ožjega dela lokalne skupnosti. V takem primeru občina ne izpolnjuje formalnega lastniškega pogoja in je njena vloga iz tega razloga zavrnjena, čeprav gre vsebinsko za premoženje lokalne skupnosti. Krajevne in četrtne skupnosti so namreč organizacijski del občin, brez lastnih proračunov, njihovo premoženje pa ob prenehanju delovanja preide na občino, zato predlagana rešitev ne pomeni prenosa lastništva, temveč zgolj ustreznejšo razlago razpisnih pogojev in omogočanje enakega dostopa do sofinanciranja.

• Pobudo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za opredelitev kmetijstva kot strateške prioritete Republike Slovenije, naslovljena na Vlado Republike Slovenije. 

Pobuda se glasi: Vlada Republike Slovenije naj področje kmetijstva opredeli in obravnava kot strateško področje države ter pri pripravi razvojnih, gospodarskih, prostorskih, okoljskih in varnostnih politik dosledno upošteva pomen prehranske varnosti, prehranske suverenosti, višje stopnje samooskrbe, ohranjanja domače kmetijske proizvodnje ter ohranjanja poseljenega in obdelanega slovenskega podeželja. Hkrati naj pristopi k pripravi ustreznih politik, strateških usmeritev in ukrepov za dolgoročno krepitev in razvoj slovenskega kmetijstva ter povečanje odpornosti države na prehranske, gospodarske in geopolitične izzive.

Komisija poudarja, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč eden ključnih stebrov nacionalne varnosti in stabilnosti države. Poleg zagotavljanja hrane ima pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti podeželja, varovanju okolja, trajnostnem upravljanju prostora ter ohranjanju socialne in demografske stabilnosti podeželskih območij.

VIR: Državni svet