Predstavniki bank, ki poslujejo v Sloveniji, pravijo, da je denarja za dobre energetske projekte v Sloveniji dovolj, manjka pa konkretnih predlogov, zato se s financiranjem projektov preusmerjajo v tujino.

To je poglavitno sporočilo s konference Energetika in investicije 26, na kateri so predstavniki nekaterih bank in energetskega gospodarstva iskali odgovor na vprašanje, kako sfinancirati energetski prehod.

Po besedah mag. Sabine Župec Kranjc iz OTP Banke bi si sami želeli finančno podpreti veliko več energetskih projektov tudi v Sloveniji, kjer je delež tovrstnih projektov v njihovem več kot 100 milijard evrov velikem kreditnem portfellju precej skromen. Tako naj bi od skupno 500 projektov, ki jih trenutno finančno podpirajo po vsej EU, v Sloveniji potekalo le 40.

Glede na dejanske zmožnosti financiranja je skromen delež slovenskih projektov tudi v SID banki, ki ima, kot je dejal Borut Jamnik, za celoten energetski sektor podpisanih le za 155 milijonov evrov pogodb, čeprav je razpoložljivi finančni potencial bistveno večji.

Da so razočarani s količino projektnih pobud in pomanjkanjem razvojne vizije v energetskem sektorju, pa je dejal tudi Andrej Lasič iz NLB, ki je poudaril, da bi Slovenija kot ena najbolj industrializiranih evropskih držav, morala poskrbeti za stabilno in konkurenčno oskrbo z električno energijo, saj smo glede uvoza drugih energetskih virov povsem uvozno odvisni.

Zaradi pomanjkanja dobrih energetskih projektov doma, se tako tudi NLB usmerja na tuje trge, kjer vlagajo predvsem v obnovljive vire in hranilnike, pa tudi plinske elektrarne.


Naložbeni hit – baterijski hranilniki

»V Sloveniji je stanje duha za velike energetske investicije enako nič, saj  nam že enega majhnega projekta, kot je HE Mokrice, že nekaj let ne uspe spraviti v življenje. Zato v nekaj naslednjih letih bankam v kakšne večje državne proizvodne energetske projekte ne bo uspelo plasirali niti enega evra« je bil jasen direktor Elesa mag. Aleksander Mervar, ki je spomnil tudi na več desetletij trajajoče postopke izgradnje nekaterih prenosnih projektov. 

Veliko več naložbenih priložnosti za vlagatelje Mervar tako vidi v njihovem sodelovanju z zasebnimi partnerji. Tu gre predvsem za projekte povezane z večjimi razpršenimi viri in baterijskimi sistemi, za katere je zanimanje v zadnjih dveh letih skokovito naraslo. 

Konec marca naj bi bilo tako po Elesovih podatkih načrtovanih za kar 1800 MW moči baterijskih hranilnikov, pri čemer pa je vprašanje, pravi mag. Mervar, koliko teh projektov bo nato tudi v resnici speljano, saj je bilo na tem področju zaznati tudi vrsto špekulativnih poskusov.

Se pa baterijski hranilniki, tudi s pomočjo slovenskega kapitala, pospešeno gradijo v drugih državah, kjer je še zlasti opazen skok tovrstnih investicij v Romuniji in Bolgariji. V slednji je močno prisoten tudi GEN-I, ki ima že podpisanih za 300 MW pogodb in naj bi jih do konca leta še kar nekaj ter tako postaja največji upravljalec baterijskih sistemov v regiji.

» Pospešeno rast baterijskih hranilnikov je zaznati zato, ker so ključ za zmanjšanje razkoraka med nizkimi dnevnimi in visokimi večernimi cenami, kot posledice vse večjega deleža sončne energije v elektroenergetskih sistemih«, pojasnjuje dr. Igor Koprivnikar iz GEN-I.

»Trg se je v zadnjem času bistveno spremenil, razlika med najnižjo in najvišjo dnevno ceno, ki je včasih znašala med 20 in 30 evri, se je zdaj povzpela na 120 do 130 evrov, kar je povzročilo izrazito tržno neravnovesje« pravi dr. Koprivnikar, ki ga je mogoče uspešno odpraviti le s pomočjo hranilnikov, zaradi česar hitro narašča število tovrstnih projektov po vsej EU, in so tako postali prava naložbena uspešnica.
 

VIR: Naš Stik