Več kot 90 % odraslih, starejših od 50 let, ima v telesu mirujoči VZV
Več kot 90 % odraslih, starejših od 50 let, ima v telesu mirujoči VZV
08.04.2026, Ljubljana, Slovenija - »Mislil/a sem, da sem za to še premlad/a. Motil/a sem se. Bolečina je bila tako huda, da sem imel/a občutek, kot da bi si najraje strgal/a kožo s sebe.«
Ta izjava odraža resnične izkušnje številnih ljudi, ki jih prizadene pasovec – bolezen, ki je še vedno močno podcenjena, čeprav lahko resno vpliva na zdravje in kakovost življenja.*
Pasovec (herpes zoster) nastane zaradi ponovne aktivacije mirujočega virusa varicella zoster (VZV), običajno več desetletij po primarni okužbi (norice). Več kot 90 % odraslih, starejših od 50 let, ima v telesu mirujoči VZV in so zato izpostavljeni tveganju za njegovo ponovno aktivacijo.² ⁵ # Klinična slika se najpogosteje kaže kot enostranski mehurčast izpuščaj, ki prizadene prsne, ledvene, trigeminalne ali vratne dermatome, spremlja pa ga nevropatska bolečina, ki jo bolniki opisujejo kot topo, pekočo, zbadajočo ali podobno električnim sunkom.¹ ²
Vpliv na vsakodnevno delovanje je lahko zelo izrazit: raziskave kažejo, da imajo bolniki težave pri osebni negi, gibanju in opravljanju vsakodnevnih opravil, kar pomembno zmanjšuje kakovost življenja povezano z zdravjem.¹
Epidemiologija in dejavniki tveganja
Pasovec prizadene do 1 od 3 ljudi v njihovem življenjskem obdobju. Tveganje se z leti izrazito povečuje zaradi staranja imunskega sistema, kar zmanjšuje njegovo sposobnost nadzora nad latentnim virusom VZV.² ⁴ ⁵ Tveganje je dodatno večje pri odraslih s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), bolezni srca in ožilja ter kronična bolezen ledvic,² ⁴ ⁶ pa tudi pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom ali pri tistih, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, vključno s hematološkimi malignomi in avtoimunskimi boleznimi.² ⁵ Pri teh skupinah je pojavnost pasovca višja, prav tako pa je večje tudi tveganje za zaplete.
Klinični zapleti
Najpogostejši dolgotrajni zaplet je postherpetična nevralgija (PHN), vztrajen sindrom nevropatske bolečine, ki lahko traja več mesecev ali celo let po izginotju izpuščaja. PHN je povezana tudi z izrazitimi psihološkimi posledicami; raziskave kažejo povečano pojavnost anksioznosti in depresije pri prizadetih bolnikih.³
Med dodatnimi zapleti so lahko herpes zoster ophthalmicus (prizadetost očesa in predela obraza, kot so čelo, oko in nos), sekundarne bakterijske okužbe, nevrološki zapleti ter – čeprav redkeje – tudi resni dogodki, kot so možganska kap ali srčno-žilni zapleti, povezani z akutnim vnetjem zaradi virusa VZV.⁴
Nekateri bolniki lahko začetne simptome sprva napačno pripišejo alergijski reakciji, kasneje pa razvijejo hudo nevropatsko bolečino. Čeprav se izkušnje med posamezniki razlikujejo, takšni primeri kažejo, kako hitro se lahko simptomi stopnjujejo, in poudarjajo pomen pravočasne zdravniške obravnave.
Osebe z večjim tveganjem za razvoj pasovca je treba spodbuditi, naj se o možnostih preprečevanja posvetujejo s svojim zdravnikom, medicinsko sestro ali farmacevtom.
O podjetju GSK
GSK je globalno biofarmacevtsko podjetje, katerega poslanstvo je združevati znanost, tehnologijo in strokovno znanje za napredek pri preprečevanju in zdravljenju bolezini. V Sloveniji skupaj s partnerji skrbimo za to, da imajo bolniki dostop do ustreznih zdravil in cepiv. Več informacij: Slovenia | GSK.
*Povzeto po resničnih izjavah bolnikov. Simptomi pasovca se lahko med posamezniki razlikujejo. #Pasovec se ne razvije pri vseh ogroženih posameznikih.
Viri
- Van Oorschot, D., et al. A Cross-Sectional Concept Elicitation Study to Understand the Impact of Herpes Zoster on Patients' Health-Related Quality of Life. Infect Dis Ther. 2022;11(1):501–516.
- Steinmann et al. Risk factors for herpes zoster infections: a systematic review and meta-analysis. Infection. 2024;52(3):1009–1026.
- Du J, Sun G, Ma H, et al. Prevalence and risk factors of anxiety and depression in patients with postherpetic neuralgia. Dermatology. 2021;237(6):891–895.
- Harpaz, R., et al. Prevention of herpes zoster: ACIP recommendations. MMWR. 2008;57(RR 5):1–30.
- Mueller, N.H., et al. Varicella zoster virus infection: clinical features, molecular pathogenesis and latency. Neurol Clin. 2008;26(3):675–697.
- Marra, F., et al. Risk Factors for Herpes Zoster Infection: A Meta-Analysis. Open Forum Infect Dis. 2020.
VIR: SI21