Družba Plinovodi je lani presegla načrtovane rezultate in za slovenske uporabnike prenesia 10,4 TWh plina, kar je bilo za deset odstotkov več kot v letu 2024.

V družbi Plinovodi, sistemskem operaterju slovenskega plinovodnega omrežja, tudi letos načrtujejo prenos plina za domače uporabnike na ravni nekaj nad 10 TWh, bo pa končni prenos plina po besedah glavnega direktorja mag. Matije Bitenca  odvisen tudi od razpleta vojne v Perzijskem zalivu. 

»Podobno kot v letu 2025 pričakujemo, da bo večina plina sicer prihajala iz smeri Avstrije, manjše količine pa iz Italije in Hrvaške. V drugi polovici leta 2026, po zaključku nadgradenj na hrvaškem omrežju, bodo povečane tudi zmogljivosti za prenos iz smeri Hrvaške.« 

Plinu priznan status prehodnega energenta

S povečevanjem deleža nestanovitnih obnovljivih virov energije postaja vse bolj jasno, da brez podpore zanesljivih proizvodnih enot ne bo mogoče zagotoviti stabilne energetske oskrbe, pri čemer naj bi v prehodnem obdobju pomembno vlogo odigral tudi zemeljski plin oziroma obnovljivi plini. 

»To so«, pravi mag. Matija Bitenc, »nenazadnje priznali tudi v Bruslju z uvrstitvijo zemeljskega plina med prehodne energente s pravico do dodelitve finančne pomoči.«

Na del te računajo pri načrtovanih meddržavnih plinovodnih povezavah tudi v družbi Plinovodi, kjer se pospešeno pripravljajo na novo vlogo plinovodnega omrežja. Tako so skupaj s hrvaško družbo Plinacro uspeli na seznam projektov skupnega evropskega interesa (PCI) uvrstiti projekt »Croatia and Slovenia Smart Gas Grid«, s katerim naj bi državi nadgradili svoja prenosna sistema z vzpostavitvijo naprednih digitalnih sistemov in rešitev ter s tem prilagodili plinovodno omrežje za prihodnost.

Projekt vključuje nadgradnjo nadzornih sistemov, modernizacijo plinskih vozlišč, nadgradnjo merilnih in varnostnih sistemov ter uvedbo naprednih digitalnih rešitev za pametno upravljanje omrežja. Z nadgraditvijo omrežja bo omogočeno tudi sprejemanje, merjenje in primešavanje vodika ter biometana v prenosni sistem, kar sistemoma obeh operaterjev omogoča tudi dostop na prihodnji evropski trg obnovljivih plinov.

Čezmejne povezave omogočajo pokrivanje najvišjih vršnih obremenitev

Prenosne zmogljivosti plinovodnega omrežja so glede na dobavne poti tradicionalno največje iz avstrijske prenosne smeri in presegajo potrebe slovenskih uporabnikov, pri čemer ima Slovenija vzpostavljeno tudi dobro povezavo z Italijo za dobave plina iz zahoda in s hrvaškim prenosnim sistemom za dobave iz LNG terminala na Krku. 

Slovenija je z nadgradnjami na povezavi z Italijo v zadnjih letih še povečala vstopne zmogljivosti in tako tudi te zadoščajo za pokritje večjega dela potreb slovenskih uporabnikov po plinu.

»Dodatno se krepi tudi mejna povezovalna točka Rogatec za dobavo plina iz Hrvaške, kjer bo dodatna zmogljivost zagotovljena do konca leta in nam bo omogočila povečan prenos iz LNG terminala na Krku, ki se vse bolj uveljavlja kot regionalno vozlišče«, pravi mag. Matija Bitenc in dodaja, da je v pripravi tudi projekt za plinovodno povezavo z Madžarsko, s čimer bo Slovenija z zmogljivim plinovodnim omrežjem povezana s prav vsemi sosednjimi državami. 

VIR: Naš Stik