Nova izdaja rubrike "Eno vprašanje - 10 odgovorov", v kateri desetim strokovnjakom in vodilnim v energetiki zastavimo enako vprašanje.

Mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo (odgovarjal je pred ameriško-izraelskim napadom na Iran):

Največja skrb je trenutno zelo negotova globalna geopolitična situacija, v kateri se lahko hitro zgodi eskalacija napetosti na nekem področju, to se pa lahko nato negativno prelije v vse sfere naših življenj. V mislih imam predvsem kakšno vojno ali pa kakšne nemire v Evropi, trgovinske vojne med globalnimi velesilami, razdeljenost znotraj EU … Že jutri lahko vse to pretrese energetske trge, spet se lahko zlomijo pod težo takšnih odločitev. Tudi zato je tako pomembno, da čim prej in čim bolj poskrbimo za lastno avtonomijo ter s tem zmanjšujemo izpostavljenost uvozu energentov in morebitnim eskalacijam napetosti.

Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska:

»Največja skrb v prihodnjih letih bo gotovo, kako zagotoviti potrebna precejšnja finančna sredstva za izpeljavo vseh načrtovanih investicij. Brez širitve in posodobitve distribucijskega omrežja pa zelenega prehoda ne bo oziroma bo ta bistveno upočasnjen.«

Dr. Dejan Paravan, direktor NGEN:

Pretiran optimizem, ki povzroči, da se tega prehoda lotevamo preveč brezglavo in da posledično pozabimo, da je to prehod, ki bo trajal dolgo časa, tudi na tej poti pa moramo ustrezno preživeti. Posledično namreč tak pretiran optimizem oziroma pretirano ekstremne rešitve, ki iz njega izhajajo, dajejo veter v jadra nasprotnikom zelenega prehoda. Nujno bi bilo najti smiselno ravnovesje.

Moramo biti ambiciozni, a pri tem ne smemo biti izključujoči. Še tri leta nazaj je bil odnos do jedrske energije v Evropi popolnoma drugačen, kot je danes. Če so danes jedrske tehnologije prepoznane kot mogoča rešitev, je bila to še tri leta nazaj dejansko prepovedana beseda. Takšno izključevanje gotovo ni dobro. Zeleni prehod mora biti ambiciozen in realističen, to pa pomeni, da mora vključevati vse razpoložljive nizkoogljične tehnologije.

Dr. Tomi Medved, vodja Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani:

Najbolj me skrbi, da se bomo pri potrebnih investicijah v omrežje držali dragega in časovno potratnega klasičnega modela nadgradnje omrežja, izključno z bakrom. Tak pristop zavira razvoj novih poslovnih modelov in priložnosti za inovativne rešitve, ki temeljijo na digitalizaciji, prožnosti in na pametnem upravljanju.

Previsoke ocene stroškov pa v javnosti ustvarjajo tudi negativno percepcijo zelenega prehoda, kar dodatno zmanjšuje podporo in otežuje njegovo učinkovito izvajanje. Posledično se utegne zgoditi, da tudi regulativa in zakonodaja ne bosta sledili novim konceptom ter prinašali potrebne investicijske stabilnosti, ker bodo to »kisla jabolka«, v katera ne bo nihče hotel ugrizniti.

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor:

Če pogledamo nekaj let nazaj, ugotovimo, da smo se takrat vsi prebivalci Slovenije deklarativno odločili, da je zeleni prehod nujno potreben. Zdaj pa vidimo, da smo takrat vsi malo držali figo v žepu, ker bi ga vsak izmed nas rad speljal samo na sosedovem dvorišču.

Z evropskega vidika pa se mi utrinja pomislek, da postajamo vse manjši igralec na svetovni ravni in da bi morali v večji meri upoštevati tudi konkurenčnost naše industrije oziroma Evrope kot take, saj bomo v nasprotnem v primerjavi s preostalim delom sveta postali samo muzej v naravi.«

Dr. Primož Sukič, raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru:

Skrbi me precejšen dvig končnih cen električne energije.

Če večina klasičnih elektrarn poleti deluje na precej znižani moči, to pomeni, da pozimi, ko nimamo druge možnosti, energija iz klasičnih elektrarn ne more biti poceni. Če letno ne dosegajo predvidenih ur obratovanja, je ura delovanja take elektrarne precej dražja. Če imamo dve tehnologiji (eno za poleti, drugo za pozimi), je treba dve tehnologiji plačati in vzdrževati. Podobno je, če si ena oseba kupi dva avtomobila – za poleti kabrioleta, za pozimi pa terenca; v tem primeru je treba oba avtomobila plačati in oba vzdrževati. Skupna cena je višja.

Sem za zeleni prehod, ampak postopoma, za intenziven prehod pa komaj takrat, ko bodo obstajali ekonomsko učinkoviti veliki sezonski hranilniki električne energije. Komaj takrat bomo lahko v celoti prešli na zelene tehnologije.

Jurij Colarič, vodja tehničnega sektorja v Termoelektrarni Brestanica:

Zeleni prehod je edina prava pot. Skrbi pa me kar nekaj stvari; Evropa se je zavezala, da bo ogljično nevtralna do leta 2050, Slovenija do 2045. Z razvojem tehnologije, kot jo poznamo danes, je po mojem mnenju to neizvedljivo, verjamem pa, da nekega dne bo. Zadali smo si cilj, ki je z vidika nevladnih organizacij premalo ambiciozen, kot tehnik pa menim, da je preambiciozen.

Druga zadeva, ki me skrbi, pa je globalni pristop k razogljičenju; Evropa je nedvomno vodilna pri tem procesu, hkrati pa zaradi visokih cen energije tudi vse manj konkurenčna. Če na to dodamo še katastrofalno demografsko sliko, se bojim, da gre Evropa po poti Rimskega cesarstva.

Daje se navidezni vtis, da so eni za zeleni prehod, drugi pa to ovirajo. Verjamem, da smo vsi globoko v sebi za zeleni prehod; kako, do kdaj, s katerimi finančnimi resursi in kakšnim vplivom na življenjski standard ljudi, pa so teme, ki jih je treba skomunicirati na drugačen način in ne na način, ki pravi, da  »če nisi z nami, si proti nam«.

Mag. Anže Predovnik, generalni direktor energetske borze BSP:

Kot energetska borza pri zelenem prehodu opažamo vse več sprememb na trgu z elektriko. Med prvimi vidnejšimi pojavi so negativne cene, ki so postale realnost tudi na našem trgu. Pri trgovanju za dan vnaprej smo leta 2023 zaznali 96 ur z negativno ceno, leta 2025 pa že 269 ur, kar odraža povečano volatilnost in spremenjeno dinamiko trga z elektriko.

Hkrati močno narašča tudi število vnosov ponudb pri trgovanju znotraj dneva, ki se je v zadnjih petih letih povečalo za več desetkrat oziroma s 3.568 dnevnih vnosov ponudb v decembru 2019 na lanskih že 102.309. Povečan vnos ponudb izhaja iz vključevanja dodatnih ponudnikov elektrike, proizvedene iz OVE, na borzni trg in pojava algoritemskih trgovcev.

Rast obsega trgovanja in števila vnosov tako zahtevata stalne tehnološke in operativne nadgradnje borznih IT-sistemov, da lahko zanesljivo podpiramo razvoj trga z elektriko v kontekstu zelenega prehoda.«

Dr. Žiga Zaplotnik, predsednik podnebnega sveta, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF):

Naklonjenost zelenemu prehodu glede na anketne vprašalnike po vsej Evropi upada. Nedavni rezultati za Slovenijo pa celo kažejo, da se je delež ljudi, ki podnebnih sprememb ne dojema kot »resen problem«, povzpel s 3 % v letu 2022 na 12 % v letu 2025, za približno tolikšno razliko pa je upadel delež ljudi, ki jih opredeljujejo kot zelo resen problem.

Nepresenetljivo je delež gospodinjstev, ki jih podnebne spremembe skrbijo, najvišji v savinjski, zasavski in v koroški regiji. Le zakaj? Kako močno nas morajo prizadeti ekstremni padavinski dogodki, ki se krepijo za približno 10 % za vsako stopinjo ogrevanja, da se bomo zavedeli, da zeleni prehod ni izbira, ampak nujnost?

Jalen Štremfelj, predsednik Zveze društev malih hidroelektrarn Slovenije:

»Stari konvencionalni viri energije ustvarijo veliko vztrajnostno maso, kar stabilizira omrežje. Ko takšni viri postopoma izginjajo iz sistema, postane nujna celovita prenova elektroenergetske infrastrukture. Promocija novih rešitev poskrbi za zagon sprememb, vendar pravo težo nosi njihova izvedba v realnem omrežju. Stroški energije pri tem ostajajo občutljivi, saj vsak poseg v sistem vpliva na končno ceno, zato akterji potrebujejo premišljene in tehnološko utemeljene korake.« 

VIR: Naš Stik