Dogajanje na Bližnjem vzhodu in blokada Hormuške ožine sta povzročila nov pritisk na svetovne energetske trge. Ker gre za eno ključnih poti za pretok nafte in plina, se posledice teh razmer že čutijo tudi v Evropi in Sloveniji. Kljub temu v Sloveniji kratkoročno ne zaznavamo resnih tveganj za zanesljivo oskrbo z energijo. To je bila tudi ugotovitev krizne skupine, ki se je sestala včeraj.

Kot je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je pomembno, da ločimo med dvema vprašanjema: "Prvo je, ali bo energije dovolj in ali bo oskrba zanesljiva. Drugo pa je, kakšen bo vpliv razmer na cene za ljudi in gospodarstvo v nadaljnjih mesecih." Dejal je, da je pri oskrbi odgovor pomirjujoč, pri cenah pa moramo biti previdni, ker se trajanje napetosti na svetovnih trgih lahko hitro prenesejo tudi v evropski prostor. "Naša naloga je, da ta tveganja prepoznamo pravočasno in ukrepamo, še preden bi njihove posledice v večji meri občutili ljudje in gospodarstvo."

Slovenija je danes bolje pripravljena kot leta 2022. Takrat smo se veliko naučili, del interventnih ukrepov pa smo prenesli tudi v sistemsko zakonodajo. To pomeni, da imamo danes več izkušenj, jasnejše postopke in tudi boljše mehanizme za ukrepanje.

Slovenija je v celoti odvisna od uvoza, predvsem prek Luke Koper in sredozemskih poti. Zaradi razmer na naftnih trgih se je povečalo povpraševanje, dodatno tudi ob meji, kjer so cene pri nas trenutno ponekod precej nižje kot v nekaterih sosednjih državah. Zato so danes glavno tveganje logistična ozka grla pri oskrbi posameznih bencinskih servisov, pravi minister.

Vlada z ukrepi blaži cenovni skok naftnih derivatov

Vlada je zato že 9. marca 2026 znižala trošarine in s tem ublažila cenovni skok reguliranih naftnih derivatov. To ostaja eden pomembnih mehanizmov, s katerimi lahko blažimo cenovne pritiske. "Naš cilj je jasen: ohraniti zanesljivo oskrbo in v največji možni meri omejiti pritisk na ljudi in slovensko gospodarstvo in to počnemo. Zaradi povečanega povpraševanja bomo v prihodnjih dneh domačo oskrbo z naftnimi derivati razbremenili z zagotavljanjem dodatnih zalog iz obveznih rezerv," je napovedal minister Kumer.

Prav tako predstavniki ministrstev ostajajo v rednem stiku z distributerji goriv. V naslednjih dneh predvidevamo tudi novo usklajevanje na ravni uprav in ministrstev, Minister za okolje podnebje in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. "Na tem sestanku bomo ponovno preverili situacijo in se dogovorili za nadaljnje ukrepe. Poudarjam, da je goriva dovolj in da zanesljivost oskrbe ni ogrožena," je bil še jasen minister Kumer.

Oskrba Evrope s plinom danes bolj razpršena kot leta 2022

Minister Kumer je pred novinarji spregovoril tudi o oskrbi s plinom. Katar je za Evropo pomemben dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina, saj je njegov delež leta 2025 predstavljal približno osem odstotkov evropske oskrbe. Ima pa Evropa danes pri plinu bolj razpršeno dobavo, več uvoznih kapacitet in je na splošno bolje pripravljena kot leta 2022. Minister Kumer poudarja, da si je tudi Slovenija v zadnjem obdobju okrepila oskrbo, posebej s pogodbo z Alžirijo, ter povečala uvozne kapacitete iz smeri Italije in Hrvaške.

Največje srednjeročno tveganje minister trenutno vidi pri polnjenju evropskih skladišč plina pred naslednjo zimo: "Na dan 11. marca 2026 je bila napolnjenost skladišč v EU približno 29-odstotna, v Avstriji, ki je za Slovenijo posebej pomembna, pa približno 36-odstotna. Do 1. novembra morajo biti skladišča napolnjena vsaj do 90 odstotkov. Če se to ne bo zgodilo pravočasno, bo to zelo verjetno to vplivalo tudi na cene plina in posledično električne energije." Slovenija bo zato aktivno sodelovala pri oblikovanju evropskih rešitev, kjer bo v prihodnjih tednih ključno predvsem vprašanje plina, skladišč in odzivanje na morebitne nadaljnje cenovne pritiske.

Oskrba z električno energijo zelo stabilna

Kot je dejal minister, je na področju električne energije slika trenutno zelo stabilna in ne pričakujemo težav pri proizvodnji in dobavi: "Čezmejne izmenjave potekajo normalno, letos ni predviden remont NEK, zaloga jedrskega goriva je večletna, v TEŠ pa se pričakuje polna deponija premoga že poleti. Naša ocena je torej jasna: kratkoročno je oskrba zaenkrat stabilna, srednjeročno pa moramo zelo pozorno spremljati razvoj dogodkov in pravočasno ukrepati."

Razmere spremljamo zelo pozorno, država ima vzpostavljene mehanizme za ukrepanje, zato v tem trenutku ni razlogov za nepremišljene odzive. 

VIR: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo