Na današnjem posvetu v organizaciji GZS in STA so svoje poglede na trenutno gospodarsko situacijo Slovenije in prihodnji razvoj države soočili predstavniki političnih strank, gospodarstveniki in ekonomski strokovnjaki. Na okrogli mizi so svoje stališče o tem, katere ukrepe bi prioritetno uvedli ob morebitnem vstopu v vlado po državnozborskih volitvah, predstavili predstavniki političnih strank, ki jim v javnomnenjskih raziskavah kaže najbolje.
Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) je kot merljivi cilj, ki bi ga želeli doseči, navedel 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040, kar bi pomenilo gospodarsko rast v višini približno treh odstotkov. “Sliši se zelo ambiciozno, ampak mislim, da je to izvedljivo,” je dejal. Potrdil je, da je pristaš uvedbe kapice na socialne prispevke, pri čemer bi jo uvedli postopno preko več let. Konkretno o ukrepih je dejal, da mora država skrbeti za ustrezno okolje, ki bo omogočilo razvoj področjem, ki so opredeljena kot strateška. Pri tem je omenil panogi biotehnologije in farmacije. Presežne nepremičnine bi ustrezno obdavčil in sredstva prelil v razbremenitev plač.
Andrej Šircelj (Slovenska demokratska stranka) je napovedal znižanje davkov. “Zvišanje splošne olajšave pri dohodnini na 8500 evrov bo razbremenilo gospodarstvo,” je dejal in omenil še ukinitev petega dohodninskega razreda ter uvedbo socialne kapice pri 2,5-3-kratniku povprečne plače. V SDS bi olajšali poslovanje normirancev, pa tudi upokojencev in študentov. “Poleg tega bomo poenostavili davčne olajšave za investicije ter za raziskave in razvoj in seveda tudi zmanjšali davčne stopnje ter ukinili 5. dohodninski razred,” je povedal. Novega nepremičninskega davka ne načrtujejo uvesti.
Matevž Frangež (Socialni demokrati) je menil, da je potrebna sprememba mentalitete. “Doseči moramo soglasje, da ta država potrebuje moderno industrijsko politiko, ki bo vlagala tako v razvojno infrastrukturo kot v spodbude za razvoj novih izdelkov,” je dejal. Slovenija se mora tudi aktivno začeti pripravljati na priložnosti, ki jih prinaša evropski sklad za konkurenčnost. Glede davčne zakonodaje je povedal, da morajo biti njene spremembe izvedene pametno. “Ne zniževanje davkov na pamet, tudi socialnih prispevkov ne, zato smo precej zadržani do ideje o socialni kapici,” je dejal.
Podobno je Jernej Vrtovec (koalicija NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča) menil, da je treba spremeniti družbeno klimo v državi. “Podjetnike in gospodarstvenike se slika kot neke razredne sovražnike, kot tiste, ki le pobirajo dobičke,” je opozoril. Zagovarja vzpostavljanje partnerstev. Preoblikoval bi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, “da zadržimo v državi velika podjetja, kolikor jih je še”. Predlagal je še spremembe dohodninske lestvice z najvišjo davčno stopnjo pri 42 odstotkih ter uvedbo socialne kapice pri 3-kratniku povprečne plače. Zagovarja tudi uvedbo davčnih pavšalov.
Za takojšnjo uvedbo razvojne kapice, in sicer pri 2,5-kratniku povprečne plače, se je zavzel tudi dr. Anže Logar (Demokrati Anžeta Logarja). Zagovarja tudi dvig splošne dohodninske olajšave ter ukinitev 5. dohodninskega razreda. Državni proračun bi načrtoval v štiriletnih ciklih, pri tem pa rast porabe za prednostna področja, kot so zdravje, varnost, izobraževanje, razvoj, gospodarstvo, vezal na stopnjo inflacije in gospodarsko rast. Za preostale postavke bi veljala nižja rast porabe in po štirih letih bi dobili uravnan in razvojni proračun, je dejal. Opozoril je še na težave pri umeščanju v prostor in predlagal združitev vseh soglasodajalcev v enega.
Luka Mesec (koalicija strank Levica in Vesna) je menil, da potrebujemo industrijsko strategijo, s katero bi določili ključne panoge, ki bodo deležne spodbud. Pomembno se mu zdi vključevanje zaposlenih v lastništvo, kajti le tako bomo dobili motivirane zaposlene, stabilne lastnike in lokalno odgovorno lastništvo. Potrebna se mu zdi še davčna reforma. Ta naj bi šla v smeri obdavčitve davka na premoženje, pri čemer je omenil prazna stanovanja, ter davčne razbremenitve dela.
Dr. Vladimir Prebilič (Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča) je predlagal ustanovitev razvojnega sklada, s čimer bi zagotovili, da bodo inovativni podjetniki ostali doma. “Želimo znižati davčno breme dela,” je nadaljeval in pozval še k modernizaciji šolstva. To namreč zaostaja za potrebami trga dela, je pojasnil. Potrebno se mu zdi tudi povečanje investicij v znanost ter raziskave in inovacije.
Andrej Perc (Resni.ca) je predlagal ustanovitev posebnih gospodarskih con po vzoru nekaterih drugih držav, v katere bi privabili “svetovne igralce”, denimo proizvajalca električnih vozil Tesla, tovarno gorivnih celic ali proizvajalca dronov. Za povečanje natalitete pa bi ustanovil poseben sklad za vsakega rojenega otroka, v katerega bi država vplačevala po 100 evrov na mesec, denar pa bi bilo mogoče porabiti le za šolanje, odprtje podjetja ali pa rešitev stanovanjskega problema.
Vir: STA in GZS