Redni mesečni pregled dogajanja na ključnih energetskih trgih s pomočjo Petrolovih strokovnjakov.

Na trgih električne energije v srednji in jugovzhodni Evropi je januar po besedah Darka Jurčevića, upravljalca Petrolovega portfelja električne energije, zaznamovala izrazita »napetost« na trgu za dan vnaprej in znotraj dneva. »Cene v Sloveniji in na Madžarskem so bile večji del meseca zelo povišane in močno volatilne. Na Madžarskem so večkrat presegle 250 EUR/MWh, v Sloveniji pa so večkrat presegle 200 EUR/MWh. Ključni sprožilec je bilo dolgotrajno hladno vreme, z več zaporednimi epizodami temperatur občutno pod sezonskim povprečjem, kar je povzročilo izrazit porast porabe in v posameznih dneh tudi rekordne sistemske obremenitve.«

Zgodovinski rekord odjema električne energije so zabeležili tako v slovenskem kot v madžarskem prenosnem omrežju.

Hkrati je bila, nadaljuje Jurčević, proizvodnja iz obnovljivih virov v januarju izrazito omejena, saj je šibka vetrna aktivnost v širši regiji, skupaj z nizkim solarnim izkoristkom in snežno odejo, močno zmanjšala prispevek vetrnih in sončnih elektrarn. »Na ponudbeni strani so razmere dodatno zaostrili krajši izpad jedrske proizvodnje na Madžarskem, sprva šibkejša hidrološka slika v regiji srednje in jugovzhodne Evrope ter omejeni čezmejni prenosi.«

K visokim cenam so po njegovih besedah prispevale tudi zvišane cene zemeljskega plina in emisijskih kuponov, saj sta povečala stroške proizvodnje iz fosilnih virov in se neposredno prelila v višje cene električne energije.

Volatilnost cen so, še dodaja Jurčević, dodatno povečale nejasnosti glede izvajanja mehanizma CBAM, ki so v določenih obdobjih zavrle čezmejno trgovanje in okrepile regionalna cenovna razhajanja.  

Za februar navaja, da se ob postopnem umirjanju temperaturnih ekstremov, bolj nestanovitni, a ponekod izboljšani vetrni sliki, ter večji količini padavin v Balkanski regiji nakazuje zmerno izboljšanje hidroloških razmer, kar lahko omeji najvišje cenovne konice. »Kljub temu ostaja regija srednje in jugovzhodne Evrope zelo občutljiva na kratkotrajne vremenske obrate, razpoložljivost proizvodnih enot in čezmejne tokove.«

Ceni zemeljskega plina in emisijskih kuponov bosta po njegovih besedah zato tudi v prihodnje ključna podporna dejavnika za cene električne energije z bližnjim rokom dobave. »Daljši terminski produkti pa ostajajo bolj umirjeni, saj trg ob sezonskem prehodu proti pomladi pričakuje zniževanje porabe zemeljskega plina po zaključku kurilne sezone in s tem postopno umirjanje cen. Ob hkratnem zmanjšanju proizvodnje iz fosilnih virov se zmanjšuje tudi potreba po emisijskih kuponih, kar lahko vodi v ohlajanje cen.«

Nadpovprečno prazna plinska skladišča

Cene zemeljskega plina so se, kot že rečeno, januarja v primerjavi z decembrom lani precej zvišale. »Vzroke lahko iščemo predvsem v podpovprečnih temperaturah v Evropi in ZDA, zmanjšani proizvodnji obnovljivih virov in posledično večji uporabi plinskih elektrarn,« pojasnjuje Tomaž Končina, direktor dobave in trgovanja z zemeljskim plinom pri Petrolu.

Še en pomemben dejavnik pa so bile tudi podpovprečne zaloge zemeljskega plina v evropskih plinskih skladiščih in strah, da bi zaradi nizkih temperatur v ZDA prišlo do omejevanja izvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina.

Evropska skladišča zemeljskega plina so bila na prvi dan novega leta napolnjena 61,5-odstotno, konec januarja pa le še 41,1-odstotno. »Glede na 10- letno statistiko so zaloge za približno 16 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja.«

Če bi se zima podaljšala v pomlad, bi to lahko pomenilo pritisk na dodatno zvišanje cen, opozarja Končina. »Zagotovo pa bodo nadpovprečno izpraznjena skladišča vplivala tudi na ravni cen v preostalih deli leta 2026 in prvem četrtletju 2027.« V prvih dneh fabruarja so sicer cene pline na nizozemski borzi TTF precej upadle. 

Kot vedno pa lahko napovedi in pričakovanja poruši nepredvidljivo geopolitično dogajanje, večje okvare na plinski infrastrukturi, nizke temperature in povečano povpraševanje Azije, ki je predstavlja glavnega tekmeca Evropi pri dobavah utekočinjenega zemeljskega plina, še poudarja Končina.

Nafta ostaja pri razmeroma nizkih cenah

Naftni trgi se po besedah direktorja goriv pri Petrolu Boruta Gostiča še naprej soočajo z nestabilnim ravnovesjem med presežno ponudbo, zmerno rastjo povpraševanja in povečano geopolitično negotovostjo. »Cena surove nafte Brent se je v obdobju od začetka leta do danes gibala med 60 in skoraj 66 USD/sod, kar predstavlja rahlo okrevanje v primerjavi z začetkom meseca, vendar ostaja bistveno nižje od ravni iz leta 2024, ko so cene pogosto presegle 80 USD za sod.«

Kratkoročna rast cen je po njegovih besedah posledica kombinacije vremenskih motenj v ZDA, ki so začasno zmanjšale proizvodnjo ter povečane zaskrbljenosti zaradi geopolitičnih napetosti, zlasti v povezavi z Iranom.

Politika naftnega kartela OPEC+ po Gostičevih besedah ostaja eden ključnih stabilizacijskih dejavnikov na trgu. »Skupina je potrdila nadaljevanje omejitev proizvodnje tudi v prvem četrtletju 2026. Namen te politike je preprečiti dodatno povečevanje presežka ponudbe, saj rast globalne proizvodnje, zlasti iz držav zunaj OPEC+, presega rast svetovnega povpraševanja.«

Na strani povpraševanja ostajajo prisotni strukturni pritiski. »Upočasnjena gospodarska rast v nekaterih razvitih gospodarstvih, skupaj z nadaljevanjem prehoda na obnovljive vire energije, elektrifikacijo prometa in večjo energetsko učinkovitostjo, postopoma zmanjšuje rast povpraševanja po nafti.«

Dogodki, povezani z družbo NIS, po njegovih besedah nimajo večjega vpliva na preskrbo s pogonskimi gorivi. »Srbija je preskrbljena z gorivi iz sosednjih držav, nekoliko se je le zmanjšal izvoz goriv iz Srbije v BIH, vendar so ta izpad nadomestili s pomočjo drugih virov.« 

VIR: Naš Stik