Iz slovenskega prenosnega omrežja je bilo lani prevzetih nekaj manj kot 11 TWh električne energije, kar je bilo za 0,8 odstotka manj kot leta 2024, čeprav hkrati za 1,5 odstotka več, kot je bilo sprva napovedano z elektroenergetsko bilanco.

Trend zmanjševanja odjema električne energije iz Elesovega omrežja, ki je navzoč v zadnjih nekaj letih, se je nadaljeval tudi lani, saj so odjemalci iz prenosnega omrežja skupno prevzeli 10.941,2 GWh električne energije, kar je bilo za 83,5 GWh ali 0,8 odstotka manj kot leto prej.

Od skupno prevzete električne energije so distribucijska podjetja lani prevzela 9.582,3 GWh ali za 1,6 odstotka manj kot leto prej, odjem neposrednih odjemalcev pa je bil za 2,1 odstotka večji in je lani znašal 921,5 GWh. 

Za kar 14,6 odstotka pa je bil lani večji odjem ČHE Avče, ki je v letu 2025 za potrebe črpanja iz prenosnega omrežja prevzela 437,4 GWh in s tem primerljive rezultate z letom 2024 presegla za 14,6 odstotka.

Manjši odjem industrije, rast samooskrbe in povečanje energetske učinkovitosti

Odjem slovenskih odjemalcev iz prenosnega omrežja je sicer znatno upadel po energetski krizi, največji padec pa je bil zaznan po opustitvi elektrolize v Talumu spomladi leta 2023. Do takrat je bil Talum največji posamičen industrijski porabnik elektrike v Sloveniji, na leto pa je za potrebe proizvodnje primarnega aluminija prevzemal približno 1 TWh električne energije, kar je predstavljalo od 8 do 10 odstotkov celotnega odjema iz prenosnega omrežja.

Podatki za zadnji dve leti sicer kažejo upočasnitev padanja odjema, a ta še vedno precej zaostaja za tistim pred energetsko krizo in opustitvijo elektrolize. K poglavitnim razlogom za zmanjšanje povpraševanje po električni energiji iz prenosnega omrežja poleg manjšega odjema industrije lahko štejemo tudi uvedbo ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in tudi hitro naraščanje števila samooskrbnih sončnih elektrarn, zaradi česar se del porabe ne kaže več kot odjem iz prenosnega omrežja.

Kljub temu, da je prenosno omrežje na letni ravni manj obremenjeno, pa zaradi povečevanja števila razpršenih virov in večjih nihanj proizvodnje, postaja upravljanje elektroenergetskega sistema vse zahtevnejše, zelo visoka pa ostaja tudi konična poraba, pri čemer smo januarja letos celo dosegli novo rekordno vrednost. 

VIR: Naš Stik