Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo v letu 2024 porabljeno 267 PJ energije, kar je bilo za 3,9 odstotka oziroma za 10,2 PJ več kot leta 2023. Lanska poraba je bila druga najnižja po letu 2017, ko smo s porabljenimi 292 PJ dosegli vrh porabe.

Datum objave:

petek, 05. december 2025

Avtor:

Brane Janjič

Avtor fotografij:

Slika je simbolična. Foto: arhiv Naš stik

Za oskrbo Slovenije z energijo je bilo v letu 2024 porabljeno 267 PJ energije, kar je bilo za 3,9 odstotka oziroma za 10,2 PJ več kot leta 2023. Lanska poraba je bila druga najnižja po letu 2017, ko smo s porabljenimi 292 PJ dosegli vrh porabe.

Za pokritje vseh potreb po energiji smo morali lani 44 odstotkov vse energije uvoziti, pretežno v obliki naftnih derivatov in zemeljskega plina, večino električne energije pa smo uspeli zagotoviti iz lastnih virov. Analiza, ki so jo opravili v sektorju za analitiko na GZS, je pokazala, da je proizvodnja električne energije na pragu v letu 2024 znašala 16.108 GWh, kar je bilo za 6,5 odstotka ali za 978 GWh več kot leto prej. 

Lani se je ob vključevanju vse več sončnih elektrarn v omrežje najbolj povečala proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 284 GWh oziroma za 28,8 odstotka), njihov delež pri proizvodnji električne energije pa se je povečal na 7,9 odstotka. Največji delež je sicer prispevala jedrska elektrarna (34,5 odstotka), sledile so hidroelektrarne (33,9 odstotka) in termoelektrarne (23,8 odstotka). Delež vetrnih elektrarn ostaja še naprej izjemno skromen in je lani znašal zgolj 0,04 odstotka.

V zadnjih letih poraba električne energije upada

Lani je končna raba električne energije v Sloveniji znašala 12.455 GWh in je bila za malenkost nižja kot leto prej. To je bilo že tretje zaporedno leto z nižjo končno porabo, pri čemer je bila v prvih treh letošnjih četrtletjih nižja še za desetino, in sicer zaradi manjše porabe pri poslovnih subjektih, predvsem v predelovalni dejavnosti in trgovini, pa tudi pri gospodinjstvih. 

Na upadanje končne porabe električne energije naj bi v zadnjih letih vplivalo več dejavnikov - povečanje samooskrbnih enot v podjetjih in gospodinjstvih (predvsem sončnih elektrarn), dvig energetske učinkovitosti v industriji in manjši obseg energetsko intenzivne industrije. Največ električne energije je sicer lani porabil sektor industrije in gradbeništva (38,8 odstotka), sledijo gospodinjstva z dobrih 34 odstotkov in storitvene dejavnosti z 23,5 odstotka.

VIR: Naš Stik