Vlada Republike Slovenije je sprejela Stališče Republike Slovenije do programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota po letu 2027, ki smo ga pripravili Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Urad Republike Slovenije za mladino ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Vlada Republike Slovenije je sprejela Stališče Republike Slovenije do programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota po letu 2027, ki smo ga pripravili Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Urad Republike Slovenije za mladino ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Sredi leta 2025 bo Evropska komisija na podlagi nacionalnih in evropskih poročil pripravila nov predlog uredbe za vzpostavitev programa Erasmus+ za obdobje 2028–2035. Slovenija si prizadeva za nadaljevanje uspešnega izvajanja programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, zato je pripravila stališče in oblikovala ključna priporočila, ki bi lahko prispevala k večji učinkovitosti programov.
Stališče izhaja iz zaključkov evalvacije o učinkih programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota na sisteme vzgoje, izobraževanja in mladinskega sektorja v Sloveniji ter upošteva tudi mnenja deležnikov, oblikovana na dogodkih, ki so sledili objavam sektorskih poročil. Stališče odraža ambicije in strateške cilje politik na področju izobraževanja, mladine in športa, kot jih zasledujejo pristojna ministrstva in organi. Predlog stališča je bil v procesu priprave objavljen na spletnih straneh ministrstev in nacionalnih agencij, s čimer so povabili deležnike, da izrazijo mnenje do stališča.
Ključni poudarki stališča vključujejo ohranitev ločenosti med programoma Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, pri čemer slednji program predvsem spodbuja solidarnost med mladimi. Poudarjena je tudi ohranitev obstoječih horizontalnih prioritet, z dodatnim osredotočanjem na spodbujanje evropskih vrednot, demokracije, vključevanje mladih in skrb za duševno zdravje. Poudarek je na inkluziji z okrepljenimi ukrepi za udeležence z manj priložnostmi. Prav tako je ključnega pomena nadaljnji razvoj podpornih sistemov, poenostavitev administrativnih postopkov ter ambiciozen proračun za obdobje 2028–2034, s katerim bi lahko ohranili vsaj sedanji obseg aktivnosti.
