Festival Literature sveta - Fabula v sklopu teoretično-humanističnega programa Fabula v teoriji letos gosti Francisa Fukuyamo in Noama Yurana. V torek, 18. marca 2025, vas ob 20. uri vabimo na Fabulo v teoriji s Francisom Fukuyamo v Linhartovo dvorano Cankarjevega doma.
Spoštovani,
Festival Literature sveta - Fabula v sklopu teoretično-humanističnega programa Fabula v teoriji letos gosti Francisa Fukuyamo in Noama Yurana. V torek, 18. marca 2025, vas ob 20. uri vabimo na Fabulo v teoriji s Francisom Fukuyamo v Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Z avtorjem se bo pogovarjal Rudi Rizman. V sredo, 19. marca 2025, pa ste ob 20. uri dobrodošli na Fabulo v teoriji z Noamom Yuranom v Klub Cankarjevega doma. Pogovor z avtorjem bosta vodila Alenka Zupančič in Slavoj Žižek. Yuran bo v četrtek, 20. marca, ob 19. uri gostoval tudi na Fabuli v teoriji v Umetnosti galeriji Maribor, kjer se bo z njim pogovarjal Mladen Dolar. Dogodek v Mariboru je nastal v soorganizaciji z Mariborsko knjižnico in Festivalom humanistike Odprti horizonti. Vsi dogodki bodo tolmačeni v slovenščino.Francis Fukuyama je ameriški politolog, pisatelj in profesor na Univerzi Stanford, z doktoratom s Harvarda. Znan je po svoji vplivni tezi o koncu zgodovine, ki je oblikovala svetovne razprave o politiki, identiteti in prihodnosti demokratičnih sistemov. Na dogodku bo spregovoril o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih, vključno z izzivi liberalizma v času porasta populizma, politike identitet in tehnoloških sprememb, ki oblikujejo sodobni svet. Njegove teze bodo ponudile vpogled v ključna vprašanja našega časa: kam vodi liberalna demokracija in ali je sposobna preživeti notranje in zunanje pritiske?
Noam Yuran, izraelski filozof, pa je eden izmed vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma, ki v svojih delih raziskuje preplet ekonomije, spolnosti in želje. Osrednja tema obeh dogodkov bo, ob predstavitvi njegove knjige Seksualna ekonomija kapitalizma, ki bo ob tej priložnosti izšla v slovenskem prevodu pri založbi Analecta, tudi poudarek na Yuranovi raziskavi meje med tem, kar je mogoče kupiti, in tistim, kar ostaja zunaj ekonomije – a le na videz. V knjigi avtor namreč razvija izvirno tezo o tem, kako kapitalizem ni le ekonomski sistem, temveč tudi prostor erotizacije, kjer denar, lastnina in potrošnja dobivajo seksualne in simbolne pomene
Vljudno vabljeni!
VIR: Kreativna baza
