V letu 2023 je bilo 58 odstotkov potreb EU po energiji pokritih z uvozom, pri čemer sta 65 odstotkov uvoza predstavljala nafta in naftni derivati, sledili so zemeljski plin (25 odstotkov), trdna fosilna goriva (5 odstotkov), električna energija (3 odstotke) in energija iz obnovljivih virov (2 odstotka).

Datum objave:

sreda, 12. marec 2025

Avtor:

Brane Janjič

V letu 2023 je bilo 58 odstotkov potreb EU po energiji pokritih z uvozom, pri čemer sta 65 odstotkov uvoza predstavljala nafta in naftni derivati, sledili so zemeljski plin (25 odstotkov), trdna fosilna goriva (5 odstotkov), električna energija (3 odstotke) in energija iz obnovljivih virov (2 odstotka).

Evropski statistični urad je izdal interaktivno publikacijo z osnovnimi podatki o proizvodnji in porabi energije v letu 2023 v EU, ki omogoča tudi podrobnejši pregled po posameznih evropskih državah. Iz nje izhaja, da so največji delež k proizvodnji energije v EU leta 2023 prispevali obnovljivi viri, in sicer je bil ta že 46-odstoten, sledila je jedrska energija z 29-odstotnim deležem, na tretje mesto pa so se uvrstila trdna goriva , ki so k skupni proizvodnji prispevala 17 odstotkov. Med poglavitnimi energetskimi viri sta bila še zemeljski plin (5 odstotkov) in surova nafta (3 odstotki). Seveda, pa se delež energentov v posameznih evropskih državah precej razlikuje. Tako so denimo bili obnovljivi viri edini proizvodni vir na Malti, visok delež pa so imeli še v Latviji (99,4-odstotni delež), na Portugalskem (98-odstotni delež) in na Cipru (96,5-odstotni delež). Vsaj polovični delež so imeli še v dvanajstih drugih evropskih državah. V Sloveniji je bil ta delež 35,7-odstoten. Jedrska energija je imela največji delež v Franciji (72-odstotni delež), na Slovaškem (65-odstotni delež) in v Belgiji (59-odstotni delež). V Sloveniji je delež NEK predstavljal 40,8 odstotka vse proizvedene energije. Največ energije iz trdnih goriv pri proizvodnji energije pa so zabeležili na Poljskem (67-odstotni delež), v Estoniji (59-odstotni delež) in na Češkem (43-odstotni delež). Delež premoga pri proizvodnji energije je bil v Sloveniji 23,4 -odstoten. Poglejmo še, kako je bilo z uporabo preostalih goriv. Največ zemeljskega plina pri zagotavljanju energetske oskrbe so porabili na Nizozemskem (41 odstotkov), v Romuniji (35 odstotkov) in na Irskem (31 odstotkov), delež surove nafte pa je bil največji na Danskem (30 odstotkov).

Največji uvozni energent ostajata nafta in naftni derivati

Da bi evropske države leta 2023 pokrile vse svoje potrebe po energiji, so morale 58 odstotkov potrebnih energentov uvoziti, pri čemer se je stopnja uvozna odvisnosti med posameznimi članicami precej razlikovala. Tako je denimo morala Malta uvoziti kar 98 odstotkov potrebnih energentov, Ciper 92 odstotkov in Luksemburg 91 odstotkov. Uvozna odvisnost Slovenije je bila 49,3-odstotna, najmanj skrbi z uvozom energentov pa so predlani imeli v Estoniji, ki je zabeležila zgolj 3-odstotno uvozno odvisnost. Med poglavitnimi uvoženimi energenti sta bili še naprej nafta in naftni derivati (65-odstotni delež), sledili so zemeljski plin (25-odstotni delež), trdna fosilna goriva (5-odstotni delež), električna energija (3-odstotni delež) in energija iz obnovljivih virov (2-odstotni delež). Leta 2023 so bili pri uvozu energije v države EU največji deleži nafte in naftnih derivatov na Cipru (96 odstotkov) in Malti (88 odstotkov), zemeljskega plina na Madžarskem in v Italiji (36 odstotkov), trdnih fosilnih goriv na Poljskem in Slovaškem (15 odstotkov), električne energije v Estoniji (28 odstotkov) in Luksemburgu (16 odstotkov) ter energije iz obnovljivih virov na Danskem (9 odstotkov) in Švedskem (6 odstotkov). Slovenija je za pokritje potreb morala skoraj v celoti uvoziti nafto in naftne derivate (98,9 odstotka) in zemeljski plin (99,4 odstotka) ter tudi del trdnih goriv ( 27 odstotkov).

Leta 2023 je sicer 49 odstotkov vse uvožene nafte in naftnih derivatov izviralo iz petih držav, pri čemer je bil delež ZDA 15-odstoten, Norveške 12-odstoten, Savdske Arabije in Kazahstana po
8-odstoten ter Združenega kraljestva 7-odstoten. Podobna analiza kaže, da je 71-odstotkov vsega uvoženega zemeljskega plina v EU prišlo iz Norveške (27-odstotni delež), ZDA (19-odstotni delež), Alžirije (14-odstotni delež) in Rusije (11-odstotni delež), medtem ko je največji uvoz trdnih fosilnih goriv (večinoma premoga) izviral iz Avstralije (24-odstotni delež), sledile so ZDA (23-odstotni delež), Kolumbija (17-odstotni delež) in Južna Afrika (13-odstotni delež).

vir: Naš Stik