Številki sedem pravijo tudi pravljično število in ob sedmi obletnici razglasitve svetovnega dne čebel v Organizaciji združenih narodov (OZN) lahko obudimo spomin, da so pobudo za razglasitev tega dne soglasno podprte vse članice OZN.

Številki sedem pravijo tudi pravljično število in ob sedmi obletnici razglasitve svetovnega dne čebel v Organizaciji združenih narodov (OZN) lahko obudimo spomin, da so pobudo za razglasitev tega dne soglasno podprte vse članice OZN. Lahko bi dejali, da gre za pravljico, ki širi zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev po celem svetu. Zavedanje, da brez čebel in drugih opraševalcev ne bo življenja, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja teh žuželk, je vsak dan večje. Na tem področju sta razglasitev svetovnega dne čebel in zavedanje njegovega namena presegla naša prvotna pričakovanja. Svetovni dan čebel in njegovo praznovanje, ki se obeležuje vsako leto 20. maja, je doprinesel k izboljšanju razmer za čebele in čebelarstvo po vsem svetu.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik Evropske čebelarske zveze, je ob tem povedal: 

»Svetovni dan čebel je čudovita pravljica, žal pa je trenutna realnost v čebelarstvu daleč od pravljičnosti!

Po vsem svetu se krepi zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev, bistveno manj se uporablja čebelam škodljiva fitofarmacevtska sredstva (FFS), zaostrujejo se pogoji za registracijo čebelam škodljivih FFS, povečala se je prepoznavnost o delu čebelarjev in posledično tudi promocija čebeljih pridelkov in njihova uporaba.

Izpostavil bi tokrat samo prvi in zadnji velik uspeh, ki je tudi posledica vse večjega zavedanja pomena čebel, ki ga je prinesel svetovni dan čebel.

Eden prvih in zelo pomembnih ukrepov v EU je bil, da sta Evropska komisija in Evropski parlament prisluhnila našim željam in zahtevam, ki smo jih izpostavljali med promocijo »projekta« svetovni dan čebel, ter za 70 % povečala sredstva za čebelarski sektor. Evropski parlament je zaostril pogoje za uporabo ter registracijo čebelam škodljivih FFS, spodbuja se sajenje medovitih rastlin, ekološko čebelarstvo itd.

Zadnji večji uspeh pa je, da sta Evropska komisija in Evropski parlament prisluhnila Sloveniji, ki je nato skupaj s Portugalsko vložila pobudo za spremembo Direktive o medu, ki končno določa, da je ves med označen po točni navedbi države porekla. Gre za 'revolucijo' v smeri zaščite potrošnikov in čebelarjev! Žal pa je prehodno obdobje mnogo predolgo!

Teh sedem let pa ni bilo samo pravljičnih, saj še vedno ni priznan poseben status 'opraševalnega servisa', ki ga opravijo čebele. Več kot 30 % hrane je odvisno od opraševanja čebel, še večja vrednost opraševanja je v ohranjanju biotske pestrosti v naravi. Zato čebela ni samo del kmetijske politike, temveč zelo pomemben del okoljske politike. Zadnji čas je, da se čebelam prizna status, ki ga opravljajo za ohranjanje okolja, in da se iz okoljskih ukrepov namenijo finančna sredstva čebelarjem, kot podpora za rejo čebeljih družin, in to za vsako čebeljo družino in vse čebelarje! Opraševalnega servisa se ne da uvoziti, zato je tovrstna podpora iz okoljskega dela nujna!

Druga pereča težava so ponaredki medu, saj je po podatkih Evropske komisije 46 % medu na trgu ponarejenega. Zadnji čas je, da zaščitimo potrošnike. Nujno potrebujemo vzporedni dejavnosti, to sta čim hitreje urediti ustrezno zakonodajo, da bodo inšpekcijske službe lahko ponarejen med umaknile s trga, in skupna promocijska kampanja ozaveščanja potrošnikov, da med uživamo za krepitev zdravja in da lahko ponarejen med škoduje zdravju … Zato naj potrošniki med kupujejo pri čebelarjih oziroma kupijo med lokalnega porekla. Nelojalna konkurenca bo uničila čebelarstvo po svetu, kdo bo potem izvajal opraševalni servis, ko ne bo čebel, ki žal brez čebelarja ne morejo preživeti?

Med letoma 2014 in 2017, ko smo Slovenci družno prepričevali svet, da je nujno razglasiti svetovni dan čebel, smo bili enotni tako v Sloveniji, Evropi in v svetu. Na vseh nas je, da po sedmih letih spet pokažemo enotnost, da se zavedamo ciljev svetovnega dne čebel in da gremo smelo v realizacijo dveh ključnih ciljev za ohranitev čebel, čebelarjev in za zaščito potrošnikov. Prav zaradi želje po realizaciji zgornjih dveh ciljev se je aprila 2024 ustanovila Evropska čebelarska zveza s sedežem v Sloveniji, ki bo, verjamem, pomagala, da cilje realiziramo.«

Svoje misli so ob tem podali še:

Peter Kozmus, podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia: 

Svetovni dan čebel in globalno čebelarstvo

Svetovni dan čebel je bistveno pripomogel k reševanju številnih problematik v čebelarstvu na globalni ravni. Ključni pozitivni učinki so:

1. Povečana ozaveščenost o pomenu čebel:

Svetovni dan čebel je pritegnil veliko pozornosti na različne izzive, s katerimi se spopada globalno čebelarstvo. Med glavnimi so: uporaba čebelam škodljivih pesticidov, globalne klimatske spremembe, izguba habitatov, nove bolezni čebel, škodljivci in drugi. To vodi k boljšemu razumevanju potreb opraševalcev kot pomembnega dela ekosistema in prehranskega sistema.

2. Podpora čebelam bolj naklonjenim politikam in zakonodaji:

Nekatere države so uvedle ukrepe za zmanjšanje uporabe pesticidov, bolj trajnostno kmetovanje in zaščito za čebele primernih habitatov. SDČ je spodbudil politike na nacionalni in mednarodni ravni k prepovedi ali vsaj omejitvi čebelam škodljivih pesticidov.

3. Spodbujanje izobraževanja in raziskav:

Večja globalna pozornost je vodila k povečanju sredstev za raziskave, usmerjene v reševanje težav, s katerimi se soočajo čebele. Izobraževalni programi za otroke in odrasle so se razširili v državah, kjer prej čebelarjenje ni bilo v ospredju.

4. Spodbujanje čebelarstva kot orodja za razvoj:

Svetovni dan čebel je izpostavil čebelarjenje kot pomembno kmetijsko dejavnost za izboljšanje ekonomskega položaja v lokalnih skupnostih, zlasti v revnih predelih sveta. Podpora čebelarstvu je v nekaterih državah v razvoju prispevala k ustvarjanju dodatnih delovnih mest in povečanju prihodkov kmetov.

5. Krepitev mednarodnega sodelovanja:

Dogodki, organizirani ob svetovnem dnevu čebel, so združili znanstvenike, čebelarje in odločevalce. To je okrepilo izmenjavo znanja in rešitev, kot so trajnostni načini čebelarjenja, ki so bolj prilagojeni lokalnim razmeram.

Svetovni dan čebel je postal pomembna platforma za globalno akcijo za zaščito čebel in trajnostno kmetovanje, kar neposredno prispeva k varnosti hrane in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Dejan Židan, minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v času razglasitve svetovnega dne čebel

Obletnice so vedno trenutek, ko se moramo spomniti na uspehe, ki smo jih v preteklosti dosegli tudi z namenom, da pogledamo, ali je pot, ki jo načrtujemo, dovolj ambiciozna in ali gre v pravo smer. Ko smo se borili za svetovni dan čebel, smo se borili ne samo za prepoznavnost čebelarskega sektorja po celem svetu, borili smo se tudi zato, da ljudje razumejo, da je od naših dejanj odvisno, ali bodo ljudje imeli hrane dovolj ali pa bo zaradi naših dejanj vedno več lačnih ljudi na zemeljski obli. Uspeli smo! Na simbolni ravni smo uspeli – že v tem trenutku nas svet prepoznava kot prvoborce za čebele, opraševalce in za borbo proti lakoti. Tisto, kar pa se moramo vedno znova vprašati, je, kaj narediti, če opazimo, da na naši strani energije nekoliko zmanjkuje. Od nas pričakujejo, da bomo idejo borbe za opraševalce čebele in borbo proti svetovni lakoti nadaljevali, in jaz si zelo srčno želim, da vsi državni, vsi nevladni in vsi ostali organi, ki so nas podpirali, ta entuziazem za promocijo čebelarstva, za prodor čebelarstva tudi na mednarodni ravni najdejo tudi v prihodnje. Slovenija ni prepoznana po mnogo stvareh, prepoznana pa je po svojem čebelarstvu, zato smo dolžni, da slovensko čebelarstvo, slovenski pogled na ohranjanje opraševalcev in proizvodnjo hrane širimo tudi v prihodnje. To se od nas pričakuje. 

Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času razglasitve svetovnega dne čebel

"Svetovni dan čebel ima pomen tudi v diplomaciji. Slovenski diplomati po vsem svetu z različnimi aktivnostmi osveščamo o globalnem pomenu čebel in opraševalcev za prehransko varnost, ohranjanje biotske raznovrstnosti in boljši socialni položaj v ruralnih območjih. Na slovenskem veleposlaništvu v Pragi smo o čebelah učili z zgledom, saj smo imeli na vrtu svoj čebelnjak. Iz izkušenj na Češkem lahko povem, da tematika čebel odpira vsa vrata. Vsakdo lahko dojame, da so čebele zelo pomembne za ljudi in okolje in da jih moramo zato zaščititi pred dejavniki, ki jih ogrožajo. V svetu, v katerem se politične in ekonomske delitve vedno bolj poglabljajo, je t.i. "čebelja diplomacija" pozitivna in nesporna zgodba, ki povezuje in po kateri nas poznajo in cenijo tudi po svetu.

VIR: Čebelarska zveza Slovenije