V Bruslju je potekalo redno zasedanje Sveta za energijo in Sveta za okolje , ki se ga je udeležil tudi državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Ob robu zasedanj se je udeležil tudi srečanja Jedrskega zavezništva, Vrha za zeleno rast in tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav Zelene rasti.

Avtor: Polona Bahun

Avtor fotografij: Freepik

V okviru zasedanja Sveta za energijo so najprej prisluhnili poročilu izvršnega direktorja Mednarodne agencije za energijo Fatiha Birola o prihodnosti geotermalne energije. Sprejeli so sklepe o spodbujanju geotermalne energije, ki opredeljujejo priložnosti in ovire za njeno širšo rabo v EU ter ukrepe za njeno hitrejše uvajanje, vključno z regulatornimi in finančnimi vidiki.
V luči začetka novega mandata Evropske komisije so nato izmenjali mnenja o prihodnosti evropske energetske politike. V svojih razpravah so se osredotočali na vprašanje zagotovitve zanesljive, cenovno dostopne in trajnostne energije.  

Na delovnem kosilu so izmenjali poglede z direktorjem Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev Christianom Zinglersenom o aktualnih dogodkih na energetskem trgu. Predstavil je tudi Poročilo o spremljanju razvoja elektroenergetske infrastrukture.

Uroš Vajgl se je ob robu zasedanja udeležil tudi srečanja Jedrskega zavezništva, ki ga sestavlja skupina podobno mislečih držav, ki se zavzemajo za ustrezno upoštevanje jedrskih tehnologij v procesu energetskega prehoda.

Po koncu zasedanja Sveta za energijo se je državni sekretar Uroš Vajgl udeležil tudi Vrha za zeleno rasti, kjer so predstavniki nekaterih držav članic EU in predstavniki gospodarstva izmenjali mnenja glede potrebnih ukrepov za doseganje ciljev iz Evropskega zelenega dogovora. V razpravi je bilo poudarjeno, da podnebni ukrepi krepijo dolgoročno konkurenčnosti EU ter da je zasebnemu sektorju treba dati jasne in stabilne signale glede podnebnih ciljev in zahtev. Državni sekretar je pri tem izpostavil pomen jasnega komuniciranja z državljani in drugimi deležniki glede ukrepov za doseganje naših podnebnih in okoljskih ciljev ter odprtega dialoga s predstavniki gospodarstva.

Državni sekretar Uroš Vajgl se je udeležil tudi rednega zasedanja Sveta EU za okolje. Na zasedanju so potrdili stališče Sveta EU o uredbi o preprečevanju izgube plastičnih peletov za zmanjševanje onesnaževanja z mikroplastiko. Prav tako so opravili razpravo glede predloga uredbe o zahtevah glede krožnosti pri zasnovi vozil in ravnanju z izrabljenimi vozili ter glede Sporočila Evropske komisije o novem podnebnem cilju Evropske unije do leta 2040.
Dosežen dogovor o skupnem stališču Sveta glede uredbe o preprečevanju izgube plastičnih peletov bo omogočil naslovitev ukrepov, ki bodo pomembno prispevali k zmanjševanju prisotnosti mikroplastike v okolju, in sicer zlasti z obravnavanjem nenamernih izpustov plastičnih peletov ter ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov morebitnih razlitij ali izgub plastičnih peletov. Državni sekretar Uroš Vajgl je v razpravi poudaril, da Slovenija podpira predlagane cilje in pristope, saj meni, da se s tem vzpostavlja usklajen okvir za preventivno delovanje.

V nadaljevanju so opravili še dve razpravi. Glede predloga uredbe o zahtevah o krožnosti pri zasnovi vozil in ravnanju z izrabljenimi vozili, so se strinjali, da ta predstavlja dobro osnovo za nadaljnje delo. Cilj predloga uredbe je olajšati prehod avtomobilskega sektorja na krožno gospodarstvo v vseh fazah vozila, od zasnove do končne obdelave ob koncu življenjske dobe ter na ta način hkrati zmanjšati negativne vplive na okolje, povezane z zasnovo, proizvodnjo, življenjsko dobo vozil in obdelavo izrabljenih vozil. Državni sekretar Uroš Vajgl je pozdravil predlog uredbe, hkrati pa opozoril, da morajo cilji biti realistični, predvideni ukrep pa uveljavljeni postopoma ter na podlagi analize učinkov.

V okviru točke o podnebnih ciljih EU je potekala razpravo o sporočilu Evropske komisije, v katerem na podlagi znanstvenih priporočil predlaga, da je nov podnebni cilj do leta 2040 neto zmanjšanje emisij za 90 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. V razpravi so poudarili pomen ustreznega zakonodajnega okvirja na področju podnebne politike po letu 2030 ter se strinjali glede potrebe po zmanjševanju administrativnih bremen. Slovenija podpira predlagan podnebni cilj za leto 2040 ter izpostavlja potrebo po čimprejšnjem zakonodajnem predlogu o tem cilju.

Državni sekretar Uroš Vajgl se je pred zasedanjem udeležil tudi tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav Zelene rasti, na katerem je  potekala razprava na temo omogočitvenih pogojev za implementacijo podnebnih ciljev.

VIR: Naš stik