vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 12. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Spoštovani,
vabimo vas na predstavitev novosti Cankarjeve založbe, ki bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 12. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Predstavili bomo romana Nekadilci brez otrok Nike Nikolič in In če vsi pozabijo Selme Skenderović, tretji del romana Vernon Subutex Virginie Despentes v prevodu Jedrt Maležič, potopis Pohajalec, Sprehod po pariških paradoksih Edmunda Whita prav tako v prevodu Jedrt Maležič iz zbirke S poti in roman Susanna Alexa Capusa v prevodu Mojce Kranjc.
Urednikoma dr. Andreju Blatniku in Sašu Puljareviću se bodo v pogovoru pridružile avtorici Nika Nikolič in Selma Skenderović in prevajalka Mojca Kranjc.
V romanu Nike Nikolič Nekadilci brez otrok ostane Sanja nenadoma brez cimre, zato si mora poiskati novo stanovanje. Dunja, njena zaupnica in najboljša prijateljica, jo je lepega dne nepričakovano zapustila in prekinila vse stike z njo. Njun razhod se zdi skoraj kot konec ljubezenskega razmerja. Najti novo stanovanje v Ljubljani je nočna mora, najemnine stanejo celo premoženje, stanodajalci si izmišljujejo vse mogoče pogoje. Da bi bila ironija še toliko večja, Sanja dela za piar podjetje, ki skuša med drugim popraviti javno podobo sumljivega in brezobzirnega gradbenega barona Sergivija, ki v mestu gradi nova prestižna stanovanja med stavko nezadovoljnih delavcev, med katerimi je tudi naivni Til.
Roman Selme Skenderović, zmagovalke Festivala mlade literature Urška 2020, In če vsi pozabijo je zgodba o identiteti, tujstvu in nerazumevanju.
Večplasten roman o družini, družinskem nasilju in njegovih psiholoških posledicah, razrednem sramu, migracijah in tujstvu. V njem drugo ob drugi beremo dve zgodbi. V prvi je pripovedovalka, študentka Zineta, z mamo na obisku pri sorodnikih na Kosovu. Tam ugotavlja, da ne more ustaviti naraščajoče razdalje in občutka, da je zanje le še poslovenjena, razvajena tujka. V drugi se kot nevidna senca smuka po študentskem domu v Ljubljani, preplavljena s tesnobo in strahom, nezmožna povezati se s slovenskimi vrstniki – tako zaradi privzgojenega nezaupanja kot zaradi občutka, da bo zanje vedno ostala nezadovoljna, neprilagojena tujka. Ujeta je med dvema svetovoma, ki vlečeta vsak v svojo smer, z nasiljem in ljubeznijo obenem. Selma Skenderović znova dokazuje, da je pronicljiva opazovalka, ki ne pristaja na stereotipe in moralizem, ker jo zanimajo predvsem liki in njihova življenja v vsej njihovi kompleksnosti.
Pohajalec, podnaslovljen Sprehod po pariških paradoksih, nas vodi po ulicah Pariza in bogati z vpogledom v notranjo človeško dramo.
Pohajalec ali flâneur je sprehajalec, pohajkovalec, je nekdo, ki tava po mestnih ulicah v iskanju neznanega, morda pustolovščin in izpolnitve. Edmund White, ki je v Parizu živel šestnajst let, si nadene ta vzdevek in pohaja po ulicah, avenijah in obrežjih, podaja se v dele Pariza, ki so tako rekoč neznani obiskovalcem, pravzaprav pa tudi mnogim Parižanom. V družbi učenega pisca je sprehod po Parizu obenem ogled bujne, na trenutke poltene zgodovine in obuditev duha tega mesta. Pohajalec nas privede v knjigarne in butike, pred spomenike in v palače, ob tem pa nam odstira bežen vpogled v njihovo notranjo človeško dramo. Med potjo izvemo marsikaj, vse od razprav med francoskimi zakonodajalci do sočnih podrobnosti Colettinega življenja.
Roman Susanna je resnična zgodba o slikarki in aktivistki, ki je iz rodne Švice odšla v ZDA in postala zaupnica velikega poglavarja indijanskega plemena Sujev.
Naslovno junakinjo svojega najnovejšega romana Susanna (2022) je švicarski pisatelj Alex Capus oblikoval po resnični osebi, slikarki in aktivistki Caroline Weldon (roj. Susanna Carolina Faesch), ki je v 2. polovici 19. stoletja iz rodne Švice odšla v ZDA, se tam uveljavila kot slikarka portretistka in pozneje postala zaupnica Sedečega bika, poslednjega velikega poglavarja indijanskega plemena Sujev. Njeno življenje spremljamo od otroštva prek odhoda na drugo celino in zapletov v zakonskem življenju do sklepnega sožitja z življenjem, ki velikokrat piše zgodbe, kakršnih ne bi hoteli živeti, radi pa o njih beremo, kadar je to napisano z veščino in eleganco, kakršno zmeraj znova izkazuje Alex Capus.
Trilogija Vernon Subutex je pikareskno potovanje skozi na videz urejena meščanska predmestja in mračno podzemno drobovje Pariza, ki razkrivata pohlep, sovraštvo, razredni boj, obžalovanja, maščevalnost, poželenje in človeškost njegovih prebivalcev.
Vernon Subutex 3 je zadnji roman v trilogiji o nekdanjem lastniku prodajalne plošč, uporniku brez razloga, zgubi kapitalizma in pariškem sleherniku, ki ljudi hkrati neizmerno odbija in privlači; deloma družbeni ep, deloma »punk-rock« srhljivka. Glavni junaki pripovedi so tam, kjer smo jih pustili v prejšnjem delu. Vernon didžeja po Franciji in okrog sebe gradi skorajda nekakšen kult, četudi se večina njegovih omamljenih oboževalcev še vedno sprašuje, kaj točno sestavlja Vernonov magnetični šarm; Aïcha in Céleste se še vedno skrivata pred weinsteinovskim filmskim producentom Laurentom Dopaletom, ki travmatiziran in besen kuje neskončne načrte za maščevanje. Zgodba se vse bolj zapleta in jasno je, da temu lahko sledi samo eksploziven finale.
Lepo vabljeni!
VIR: CZ
