Na tradicionalnem osrednjem dogodku slovenske startup skupnosti Forum 100 % Startup se je včeraj v Tehnološkem centru Ljubljana.tech zbralo več kot sto podjetniških navdušencev. Predstavniki Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so predstavili razvojno spodbudo za zagon inovativnih podjetij (P2) in javni razpis v vrednosti 10 milijonov evrov za inovativna podjetja s potencialom globalne rasti.

Na tradicionalnem osrednjem dogodku slovenske startup skupnosti Forum 100 % Startup se je včeraj v Tehnološkem centru Ljubljana.tech zbralo več kot sto podjetniških navdušencev. Predstavniki Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so predstavili razvojno spodbudo za zagon inovativnih podjetij (P2) in javni razpis v vrednosti 10 milijonov evrov za inovativna podjetja s potencialom globalne rasti.

Več kot 100 podjetniških navdušencev je včerajšnje popoldne preživelo na dogodku Forum 100 % Startup, ki je potekal v prostorih Ljubjana.Tech v ljubljanskem BTC-ju. Dogodek je organizirala Tovarna podjemov (Start:up Slovenija), skupaj s  Slovenskim podjetniškim skladom in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. 

Forum je otvoril Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je svojem govoru povzel ambiciozen načrt Slovenije na področju pogojev za startup podjetja, kot ga opredeljuje slovenska startup strategija: "Slovenska startup strategija je namenjena temu, da postanemo med najboljšimi v Evropi. Želimo zgradi popoln ekosistem in bistveno izboljšati pogoje za delovanje, za nastanek in rast zagonskih podjetij v Sloveniji. Za to pa niso dovolj povprečno dobre rešitve, ampak moramo domisliti najboljše."

Forum se je skozi leta utrdil kot osrednji dogodek slovenske startup skupnosti, na katerem organizatorji skupaj s partnerji predstavijo ključne javne in zasebne podporne programe za startupe, ter novosti in dosežke slovenskega startup ekosistema.

Smo sredi obdobja AI revolucije, kjer se karte lahko zelo premešajo

"Še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo boljšega trenutka za ustanovitev novih globalnih podjetij. Razvoj novih produktov in storitev je drastično poenostavljen z najnovejšimi razvojnimi platformami, globalna distribucija je na voljo vsakomur, ki ima dostop do interneta; smo sredi obdobja AI revolucije, kjer se karte lahko zelo premešajo.” je povedal Gregor Rebolj iz sklada Silicon Gardens in Slovenskega tehnološkega foruma, ki je začel prvi del programa. Rebolj še dodaja: "Dosegli smo tudi razumevanje pomembnosti in smiselnosti investiranja v mlada tehnološka podjetja, zato je tudi investicijskega kapitala več kot kadarkoli v zgodovini. Predvsem pa je slovenski tehnološki ekosistem poln izkušenih ljudi, ki so že prehodili podobno pot in so pripravljeni pomagati naslednji generaciji podjetnikov."

Spoznali smo izjemne slovenske podjetnice in podjetnike

V nadaljevanju so svoje dosežke predstavili uspešni slovenski podjetniki in podjetnice, ki so v letu 2024 dosegli prebojne dosežke. Jakob Šušterič je s podjetjem MESI v letošnjem letu, po lanski veliki investiciji, letos pomembno stabiliziral rast, ter pripravil podjetje za ambiciozne načrte v prihodnjem obdobju. Ursula Lavrenčič, ustanoviteljica in direktorica KOBI-ja, podjetja, ki razvija istoimensko rešitev, je prejela prestižno nagrado in finančno podporo na globalnem natečaju podjetja OpenAI. KOBI je bil izbran in nagrajen kar v dveh kategorijah omenjenega natečaja, premagal pa pa je močno konkurenco več kot 1900 projektov. Nina Strajnar, soustanoviteljica in direkorica podjetja Fliqa, ki je bilo letos med drugim okronano z nazivom 'Slovenski startup leta 2024' pa je v letošnjem letu zaprlo pomembno mednarodno partnerstvo, okrepilo ekipo in je v zaključni fazi pridobivanje nove investicijske runde, ki bo podjetju zagotovilo denar za naslednji razvojni cikel in širitev poslovanja na mednarodne trge.

Vsi trije podjetniki pa so se tudi strinjal s temelji izgradnje globalnega podjetja, ki jih je v svojem uvodu povzel Rebolj: "Za uspeh nova generacija potrebuje obvezne sestavine uspešnih podjetnikov - optimizem in disciplino, svojo notranjo motivacijo, zakaj so začeli to podjetje, ter miselnost izobilja. Svet je velik in priložnosti je res ogromno. Predlagam vsakem, da se čim prej poveže z ljudmi, ki imajo ustrezne izkušnje in znanje ter se poskuša od njih naučiti čim več. V skladu Silicon gardens si za vsakega vzamemo čas in z veseljem pričakujemo, da nas pocukate za rokav, da se spoznamo."

Inspirativni prvi del programa sta v iskrivem pogovoru zaključila Franci Zidar, direktor in so-ustanovitelj Bird Buddy-ja, ki letos načrtuje prodajo v višini 60 milijonov evrov, ter Rok Zorko iz sklada Silicon Gardens. Govorila sta o pomembnosti dobrega in odkritega sodelovanja med investitorjem in podjetnikov, ter o tem, kaj so temelji izgradnje globalne podjetniške zgodbe kot jo piše Bird Buddy.

Svežih 10 milijonov evrov za inovativna podjetja s potencialom globalne rasti

V drugem delu programa so udeleženci spoznali javne in zasebne podporne programe. Največ zanimanja je bilo gotovo za napovedanih svežih 10 milijonov evrov javnih sredstev, o katerem je več povedala Nina Urbanič, svetovalka za spremljanje lastniških naložb in poročanje na Slovenskem podjetniškem skladu: "Slovenski podjetniški sklad bo oblikoval Slovenski kapitalski sklad za zagonske inovacije, s katerim nagovarja velikansko vrzel pri financiranju inovativnih podjetij s semenskim in tveganim kapitalom v Sloveniji. SPS bo izvedel javni razpis, preko katerega bo postal eden izmed vlagateljev v zasebne sklade tveganega in/ali semenskega kapitala s profesionalnimi ekipami upravljavcev, v katere bo vlagal skupaj z zasebnimi investitorji pod enakimi pogoji. Podprta podjetja bodo izbrana na osnovi naložbene strategije skladov tveganega in/ali semenskega kapitala. Pri tem bo vsekakor šlo za inovativna podjetja s potencialom globalne rasti. Na javnem razpisu bo na voljo 10 miljonov evrov za naložbe v dva sklada semenskega in/ali tveganega kapitala."

Več kot 2 milijona evrov nepovratnih sredstev za 30 zagonskih podjetij

Slovenskim mladim zagonskim podjetjem bo tudi v prihodnjem letu na voljo najbolj priljubljena razvojna spodbuda za zagon inovativnih podjetij (P2), o kateri je več povedal sodelavec SPS mag. Manfred Lepej: "Sklad bo tudi v letu 2025 preko razpisa P2 podprl 30 inovativno naravnanih zagonskih podjetij s potencialom globalne rasti. Produkt, ki je bil v letu 2024 deležen večjih sprememb, bo v letu 2025 ostal predvidoma nespremenjen. Objava javnega razpisa je načrtovana v drugi polovici meseca februarja. Podjetniške ekipe z znanjem in jasno idejo kako bodo izdelali produkt/storitev in ga popeljali na trg vabimo, da se udeležijo prihajajočih start-up  treningov, kjer bodo skozi serijo praktičnih vaj preverili kakovost svoje inovativne poslovne ideje in le-to po potrebni nadgradili."

Za tiste, ki se nameravajo prijaviti na razpis pa različni inkubatorji in tehnološki parki pripravljajo pripravljalne programe, ki bodo udeležencem pomagali pri prijavi na razpis, ter pripravi vseh potrebnih elementov. Programe so že razpisali Tovarna podjemov iz Maribora, Saša Inkubator iz Velenja, Ljubljanski univerzitetni inkubator ter Primorski tehnološki park iz Nove Gorice. Programi se začenjajo že v januarju, zato je pomembno pohiteti s prijavami.

Čezmejna pospeševalnika za širitev na trga UAE in ZDA ter številni drugi programi 

SPS pa ob finančnih zagotavlja tudi bogato vsebinsko podporo pod imenom RazvojniPlus program, ki obsega različne pospeševalniške programe, mentorsko podporo ter financiranje aktivnosti konzorcija inkubatorjev in tehnoloških parkov. RazvojniPlus je predstavila Ana Vele, višja svetovalka za razvoj na Skladu: "V letu 2025 se slovenskim start-up podjetjem obeta okrepljena podpora v okviru RazvojniPlus programa Slovenskega podjetniškega sklada. Vertikalni pospeševalnik na področju zdravja bo podjetjem omogočil dostop do specializiranih znanj, strokovnjakov in podpore za razvoj prebojnih rešitev na področju zdravstvenih inovacij. Čezmejna pospeševalnika za širitev na trga UAE in ZDA bosta podjetjem nudila ključne priložnosti za povezovanje z globalnimi investitorji in vstop na strateške trge, kjer lahko razširijo svoje poslovanje. Podjetja se bodo ponovno lahko vključila v investicijski pospeševalnik, ki bo usmerjen v iskanje najprimernejših investicij tveganega kapitala. Različni mreženjski dogodki pa bodo podjetjem pomagali širiti poznanstva, navezovati nove stike in utrjevati svoj položaj v start-up ekosistemu." Več o programih in vključenih podjetjih je objavljeno na prenovljeni spletni strani programa. 

Pametno upravljanje z intelektualno lastnino ključnega pomena za uspeh

Program foruma so v pogovoru z naslovom 'Zakaj je intelektualna lastnina tako pomembna za posel in pridobitev investitorja?' zaključili Marta Klanjšek Gunde, MyCol, Nina Mandl, predstvnica Urada RS za intelektualno lastnino in Mark Pleško, COSYLAB in poslovni angel. Vsi so se strinjali z dvema dejstvoma; prvič, da se podjetja slabo zavedajo pomembnosti ščitenja intelektualne lastnine in drugič, da je slednje, ključnega pomena za doseganja uspeha v visokokonkurenčnih panogah.

Nina Mandl je postregla s številkami študije Urada EU za intelektualno lastnino in združenja Invest Europe, ki razkrivajo močno povezavo med strategijo za intelektualno lastnino in uspehom pri pridobivanju investitorjev. Med leti 2007 in 2023 je bilo v EU vloženega 809 milijard evrov zasebnega in tveganega kapitala 560.042 podjetij, od tega 20 % v podjetja s patenti, 40 % z registriranimi znamkami in 15 % v podjetja z obema oblikama pravic IL. Podjetja z registriranimi znamkami pridobijo 55 % več sredstev zasebnega in tveganega kapitala v prvi (semenski) fazi, 45 % v fazi rasti in 68 % več v fazi odkupa.

"Intelektualna lastnina (IL) je ključni mehanizem za varstvo prebojnih idej, privabljanje vlagateljev in dolgoročno rast podjetja. Urad za intelektualno lastnino si prizadeva približati IL start-up skupnosti, zato smo z veseljem sodelovali na Forumu 100 % Start:up. Vabimo vas, da se 12. 2. 2025 udeležite dogodka, na katerem bomo predstavili vodnik po IL in orodje za diagnostiko IL. Intelektualna lastnina ustvarja novo vrednost in ima tudi sama vrednost kot osnovno sredstvo podjetja. IL ni strošek, temveč investicija v trajnostno konkurenčnost," je še dodala Nina Mandl, zunanja svetovalka za pomoč malim in srednje velikim podjetjem na uradu RS za intelektualno lastnino.

Dogodek se je zaključil z mreženjem udeležencev.

VIR:  MGTŠ