»Ko se podjetja soočajo s kompleksnostjo današnjega tržnega okolja, tradicionalne strukture hierarhično organiziranih in izoliranih oddelkov postajajo vse manj učinkovite,« piše Dženeta Schitton.
»Ko se podjetja soočajo s kompleksnostjo današnjega tržnega okolja, tradicionalne strukture hierarhično organiziranih in izoliranih oddelkov postajajo vse manj učinkovite,« piše Dženeta Schitton.
Dženeta Schitton, Dženeta Schitton je magistrica prava in blogerka na Glowhunters.com, kjer piše o modi in življenjskem slogu.
Foto: Dreamstime
Organizacije, ki želijo ostati relevantne, inovativne in konkurenčne, morajo sprejeti fluidnost kot sinonim za fleksibilnost in prilagodljivost – tako v strukturi svojih notranjih ekip kot tudi v načinu razmišljanja. V središču te nove paradigme je potreba po večji povezanosti med oddelki, brezhibni integraciji zunanjih strokovnjakov in osredotočenosti na avtentično komuniciranje.
Fluidnost ni zgolj modna beseda; je nujnost za organizacije, ki delujejo v današnjem hitrem poslovnem okolju. Srednje velika podjetja lahko ta pristop še posebej učinkovito izkoristijo. Ta podjetja so namreč pogosto na prelomni točki – so prevelika, da bi delovala z agilnostjo start-upov, vendar še vedno premajhna, da bi lahko razpolagala z resursi velikih korporacij. Fluidne ekipe omogočajo prilagodljivost, kar tem podjetjem omogoča hitro inoviranje, hkrati pa ostajajo zvesta svoji osnovni identiteti.
Za mnoge organizacije fluidno razmišljanje zahteva bistveno spremembo v kulturi. Zaposleni, zlasti tisti v specializiranih vlogah, so pogosto usposobljeni, da se osredotočajo na specifične naloge ali funkcije. Vendar, kot poudarja Epstein v svoji knjigi Range, najinovativnejše rešitve pogosto prihajajo od posameznikov, ki imajo širok spekter izkušenj in lahko črpajo navdih iz različnih perspektiv. Spodbujanje zaposlenih k širšemu razmišljanju – preko oddelkov, disciplin in industrij – bo ključ do izgradnje prilagodljivih in agilnih ekip, ki bodo podjetja vodile v prihodnost.
Nov način notranjega delovanja
Medtem ko se sami na osebni ravni soočamo z novo realnostjo, vse bolj prepoznavamo prednosti multidisciplinarnega razmišljanja, kar še dodatno poudarja kompleksnost trga, ki je zaradi tehnološkega napredka vsak dan večja. Avtorji, kot je Mastercardov globalni direktor marketinga Raja Rajamannar, ki v svoji knjigi Quantum Marketing govori prav o transformativnem pristopu k marketingu in njegovi novi peti paradigmi, verjamejo, da se ta transformacija dogaja tudi znotraj samih organizacij. V vseh delih trga, od svetovnih blagovnih znamk, kot je Mastercard, do malih in srednje velikih podjetij, so vsi pod pritiskom, da ostanejo v koraku s časom. Marketing in komunikacija ne moreta več delovati kot ločena enota, temveč morata tesno sodelovati z drugimi notranjimi oddelki – razvojem izdelkov, uporabniškimi storitvami, kadrovsko službo – tako da bistvo blagovne znamke prežema vsak vidik poslovanja. Ta integracija prizadevanj zagotavlja avtentičnost in spodbuja inovacije. Rajamannarjeva vizija marketinga kot integrativne, sodelovalne funkcije mi je pomagala artikulirati nekaj, kar sem že začela opažati pri svojem delu: pomembnost notranjih in zunanjih partnerstev za stalno ohranjanje avtentičnosti blagovne znamke.
Tradicionalno se marketing dojema kot oddelek, odgovoren za ustvarjanje podobe podjetja navzven – preko organskih vsebin, oglaševanja, kampanj in promocij. Kot smo pisali v prejšnjem članku v MM-u o agencijah prihodnosti, ki bodo morale ponuditi širši spekter storitev, integriranih v poslovni razvoj in inovacije, enako velja tudi za notranje marketinške oddelke. Spodbujanje zaposlenih k razmišljanju zunaj njihovih neposrednih vlog in sprejetju širšega razumevanja, kako se njihovo delo povezuje z drugimi oddelki, lahko podjetjem odklene nove ravni kreativnosti in učinkovitosti.
Ker se ponavljajoča opravila vse bolj prenašajo na umetno inteligenco in druga tehnološka orodja, je generičnih vsebin, zlasti v digitalnem prostoru, vse več. Klasični pristopi k marketingu in komunikaciji postajajo vse bolj »zastareli«, novo obdobje pa zahteva avtentičnost, ki ne izvira le iz ustvarjalnega razmišljanja kot takega, temveč se ta ustvarjalnost odraža tudi v globokem poznavanju sveta inovacij. Za uspešno prebijanje skozi digitalni hrup ni več dovolj le kreativnost pri pisanju besedil in ustvarjanju slik ali videov, temveč tudi zmožnost pravočasnega zaznavanja novih komunikacijskih kanalov ali formatov, ki vsakodnevno nastajajo zaradi inovacij.
Bistvo uspeha podjetij torej postaja tudi informiranost o vseh spremembah, skozi katere trg prehaja z inovacijami. Fokus je deloma na ponovni izobrazbi internega kadra, katerega delo se s tem spreminja, osredotočenost pa se širi daleč izven njihovih področij specializacije. Opis delovnih mest, ki je bil temelj razdelitve dela, kot jo poznamo, morda postane nepomemben ali pa se omeji na širši koncept nalog, ki jih mora izpolnjevati vsak zaposleni. Že pri samem zaposlovanju bodo morali delodajalci upoštevati, kako se kandidat znajde na področjih, povezanih z »veliko sliko« ali celotno zgodbo podjetja, ki jo mora osnovno razumeti. Poleg multidisciplinarnega ozadja bodo najbrž vse pomembnejše tudi osebne lastnosti, kot so radovednost, pripravljenost na nadgradnjo znanja in prilagodljivost.
Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu oktober 2024, #520. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.
VIR: MM
