Spletno mesto pressnews.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi obiskovalcem strani
Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto in Centrom poslovne odličnosti ekonomske fakultete danes pripravilo 4. konferenco SAEE s področja energetske ekonomike
Datum objave:
22. november 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Brane Janjić
Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto in Centrom poslovne odličnosti ekonomske fakultete danes pripravilo 4. konferenco SAEE s področja energetske ekonomike.
Dekan ekonomske fakultete prof. dr. Tomaž Turk je ob začetku dejal, da je tovrsten dogodek v današnji situaciji takšen dogodek še posebno pomemben. Energetska ekonomika je precej specifična tema še posebej v tem trenutku, ko se srečujemo z globalnim težavami, v smislu klimatskih sprememb in našega bivanja na planetu. Dejstvo je, da energetika bistveno vpliva na počutje in življenjske pogoje. Na eni strani imamo velike spremembe na tehnološkem področju in spremembe pri delovanju trga in pri družbenem dogovoru. Glede na vse, pa bomo očitno v Sloveniji in širše morali sprejeti novega. Predsednik EZS in direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je v uvodnem nagovoru poudaril, da smo v Sloveniji v izjemno težkem položaju. Vsi smo za zeleni prehod, ni pa vse tako lepo kot se zdi. Ko govorilo o zelenem prehodu, pa tudi JEK 2 in TEŠ, imamo na koncu ekonomijo. Ekonomija in ekonomska presoja na nivoju gospodarstva je ključna. V prihodnosti ne smemo upoštevati le tehniko, predvsem pa moramo ljudem povedati, koliko nas bo stal zeleni prehod. Po besedah državnega sekretarja na MOPE univ. dipl. ekonomista Uroša Vajgla prehod v trajnostno energetsko prihodnost ni več le želja, ampak realnost, zato razprava o tem ni samo dobrodošla, ampak nujna. O prihodnosti bomo namreč morali sprejemati nekatere dolgoročne odločitve glede vseh pomembnih odločitev, ki glede oskrbe Slovenije z električno energijo. Zadevati se moramo, da zeleni prehod ni le izziv, ampak tudi priložnost, da ustvarimo boljšo prihodnost za nas vse, za zdravo gospodarstvo in družbo nasploh. Pri tem bomo potrebovali sodelovanje in inovativnost. Vsega tega se zaveda tudi MOPE, zato si prizadevajo za pripravo zakonodaje, ki bo služila kot izhodišče za nadaljevanje razprav o naši energetski prihodnosti. Podpredsednica SAEE in predsednica programskega odbora letošnje konference prof. dr. Nevenka Hrovatin je v pozdravnem nagovoru pojasnila, da tovrstne konference predstavljajo platformo treh skupin deležnikov: gospodarstva, oblikovalcev in nosilcev energetske politike ter drugih strokovnih institucij ter akademske sfere. Gre za prostor, kjer lahko razpravljajo o širših izzivih energetike in izmenjavi pogledov nanje.
Ključna je sinergija
V prvem plenarnem delu o izzivih slovenske energetike je vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše, vodja konzorcija, ki je pripravljal NEPN, predstavil, kaj pomembnega priprava prenovljeni NEPN, kjer so si do leta 2030 zastavili ambiciozne cilje. In sicer zmanjšanje skupnih emisij za 55 odstotkov do leta 2033 in emisij izven sheme EU ETS za 28 odstotkov. Cilj deleža OVE v bruto končni rabi energije znaša 33 odstotkov, raba končne rabe energije pa 50,2 TWh. Kot je dejal, so cilji ambiciozni, vendar dosegljivi, vendar pa do leta 2040 potrebujemo številne investicije v javnem sektorju, gospodinjstvih, industriji, prometu, razpršenih virih, v nove energetske kapacitete, vodik in električna omrežja. Poudaril je, da gre posodobljeni NEPN vztrajno v smer trajnosti. Največji izziv pa so krepitev zmogljivosti, povezovanje, sodelovanje, raziskave in inovacije. Povečati moramo vlaganja v raziskave in razvoj. Ključno pa je tudi usposabljanje, izobraževanje in osveščanje.
Glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je predstavil razvoj oskrbe z obnovljivimi plini in vodikom. Kar se tiče pripravljenosti Slovenije je poudaril, da je glede na dobavne vire in regijsko umeščenost slovenskega plinovodnega sistema pripravljenost na zimo zelo dobra. V bodoče bo Slovenija postopno prešla na obnovljive pline. To pomeni vključevanje biometana in sintetičnega metana v obstoječe omrežje, vključevanje do dva odstotka zelenega vodika v obstoječe omrežje, postopna izgradnja vodikovega omrežja, vzporedno delovanje metanskega in vodikovega omrežja ter povečevanje deleža (zelenega) vodika v oskrbi s plini. Ob tej priložnosti je predstavil še načrte razvoja vodikovih omrežij v Sloveniji do leta 2030, 2035, 2040 in 2050.
