EIB je objavila rezultate svoje sedme letne raziskave o podnebju, ki odraža mnenja več kot 24 tisoč anketirancev iz EU in ZDA o podnebju. V anketi, ki je bila izvedena avgusta, so v Sloveniji sodelovale 503 osebe.

Datum objave:

15. november 2024

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

EIB je objavila rezultate svoje sedme letne raziskave o podnebju, ki odraža mnenja več kot 24 tisoč anketirancev iz EU in ZDA o podnebju. V anketi, ki je bila izvedena avgusta, so v Sloveniji sodelovale 503 osebe.

Čeprav so slovenski anketiranci podnebne spremembe uvrstili šele na četrto mesto med največjimi izzivi, s katerimi se sooča Slovenija, pa se jih skoraj devet od desetih vseeno strinja, da je treba že danes vlagati v prilagajanje podnebnim spremembam, če se želimo dolgoročno izogniti še višjim stroškom. 
Tako 91 odstotkov slovenskih anketirancev prepoznava potrebo po prilagajanju podnebnim spremembam (tri odstotne točke pod povprečjem EU). Med njimi jih 43 odstotkov (povprečje EU je 50 odstotkov) meni, da bo prilagajanje podnebnim spremembam prednostna naloga države v prihodnjih letih.

Prilagajanje podnebnim spremembam pa Slovenci vidijo tudi kot gospodarsko priložnost in dolgoročno naložbo za državo, in sicer 89 odstotkov anketirancev meni, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom v prihodnje. Medtem jih 85 odstotkov verjame, da je mogoče z vlaganji v prilagajanje podnebnim spremembam ustvarjati nova delovna mesta in krepiti lokalno gospodarstvo. Nujnosti teh ukrepov pa se zavedajo tudi zaradi osebnih izkušenj z ekstremnimi vremenskimi dogodki. Tako jih je 89 odstotkov (devet odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 80 odstotkov) v zadnjih petih letih že doživelo najmanj en ekstremni vremenski dogodek. Konkretno to pomeni, da jih je 62 odstotkov doživelo huda neurja s točo (28 odstotnih točk nad povprečjem EU), 46 odstotkov jih je doživelo ekstremno vročino in vročinske valove, 34 odstotkov pa jih je občutilo posledice suše.

Odgovori slovenskih anketirancev kažejo, da so občutili raznovrstne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov. In sicer jih 75 odstotkov (v primerjavi z 68 odstotki, koliko znaša povprečje EU) navaja, da so že občutili najmanj eno neposredno posledico ekstremnih vremenskih dogodkov. Izkušnje z motnjami v prometu, kot so zapore cest, uničeni mostovi ali zamude v javnem prevozu (deset odstotnih točk nad povprečjem EU), jih ima 31 odstotkov, 23 odstotkov jih je utrpelo premoženjsko škodo (na primer poškodbe strehe, poplave, zemeljske plazove ali erozijo tal), 20 odstotkov pa se jih je moralo soočiti z zvišanjem zavarovalnih premij (devet odstotnih točk nad povprečjem v EU).

Glede na vse, se večina Slovencev zaveda nujnosti prilagajanja. Tako se jih 51 odstotkov (kar je sicer 21 odstotnih točk pod povprečjem EU, ki znaša 72 odstotkov) zaveda, da bodo morali zaradi podnebnih sprememb prilagoditi svoj življenjski slog. Podatki kažejo, da 24 odstotkov slovenskih anketirancev (v primerjavi s 35 odstotki v EU) meni, da se bodo morali preseliti v kraj, ki bo manj izpostavljen podnebnim vplivom, lahko tudi znotraj države (da bi se izognili poplavam, požarom v naravi ali drugim ekstremnim vremenskim dogodkom), 18 odstotkov (v primerjavi z 28 odstotki, kolikor znaša povprečje EU) jih navaja, da se bodo morali preseliti v hladnejšo regijo ali državo.

Anketa kaže, da je večina Slovencev (78 odstotkov, kar je sedem odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 71 odstotkov) seznanjena z ukrepi, ki jih lahko izvedejo za učinkovito prilagoditev svojega doma ali načina življenja. Večina Slovencev (52 odstotkov, kar je 12 odstotnih točk nad povprečjem EU, ki znaša 40 odstotkov) že ve za javne subvencije ali finančne spodbude, ki so na voljo za podporo takšnim prizadevanjem.

Slovenski anketiranci so za lokalno prilagajanje podnebnim spremembam kot ključna izbrali naslednja prednostna področja: izboljšanje infrastrukture (boljši drenažni sistemi, protipoplavne ovire in vetrobrani ali odpornejše elektroenergetsko omrežje (48 odstotkov), hlajenje mest z zasajanjem drevoredov ali ustvarjanjem zelenih površin (39 odstotkov) in izboljšanje gospodarjenja z vodami (35 odstotkov).

Na vprašanje, kdo naj bi kril stroške prilagajanja podnebnim spremembam, jih je 40 odstotkov navedlo, da bi morala stroške nositi podjetja in sektorji, ki najbolj prispevajo k podnebnim spremembam. Na drugem mestu jih 23 odstotkov meni, da bi morali vsi prispevati enak delež. Po mnenju 17 odstotkov vprašanih (devet odstotnih točk nad povprečjem EU) bi morale zavarovalnice prispevati več, deset odstotkov pa jih navaja, da bi morali stroške nositi premožnejši posamezniki preko višjih davkov.

Na vprašanje, kdo bi moral biti kot prvi deležen pomoči za prilagajanje, jih 33 odstotkov meni, da bi morali biti vsi deležni enake pomoči, 28 odstotkov jih meni, da bi morali imeti prednost starejši, 22 odstotkov pa, da bi morali najprej pomagati invalidom.

Slovenski anketiranci pa pomoči pri prilagajanju podnebnim spremembam ne bi omejili zgolj na lokalno okolje. Večina (60 odstotkov, kar je nekoliko nad povprečjem EU, ki znaša 57 odstotkov) se jih zaveda, da je treba podpreti tudi globalna prizadevanja za prilagajanje, in meni, da bi morala njihova država narediti več za pomoč najbolj ranljivim državam v razvoju pri prilagajanju na vse hujše posledice podnebnih sprememb.

VIR: Naš Stik