Krovne organizacije evropskih kulturnikov in kreativcev so na finsko vlado naslovile odprto pismo, v katerem jo pozivajo k preklicu odločitve o prepolovitvi nadomestil, ki jih iz proračuna iz naslova privatnega kopiranja vsako leto namenja finskim ustvarjalcem. Krovne organizacije opozarjajo na negativne dolgoročne posledice za finsko ustvarjalnost. Tudi v AIPA se strinjamo s to oceno in podpiramo finske ustvarjalce v njihovih prizadevanjih.

Krovne organizacije evropskih kulturnikov in kreativcev so na finsko vlado naslovile odprto pismo, v katerem jo pozivajo k preklicu odločitve o prepolovitvi nadomestil, ki jih iz proračuna iz naslova privatnega kopiranja vsako leto namenja finskim ustvarjalcem. Krovne organizacije opozarjajo na negativne dolgoročne posledice za finsko ustvarjalnost. Tudi v AIPA se strinjamo s to oceno in podpiramo finske ustvarjalce v njihovih prizadevanjih.

Finske in evropske organizacije opozarjajo, da je že iz vladne informacije razvidno, da znižanja sredstev z 11 na 5,5 milijonov evrov ni mogoče z ničemer upravičiti. Vztrajanje pri odločitvi bi imelo tudi uničujoče posledice za celoten ustvarjalni ekosistem. Omenjeno nadomestilo je namreč desetletja podpiralo razcvet finskega kulturno-kreativnega sektorja, morebitno vztrajanje vlade pri odločitvi pa bi na Finskem spročilo radikalno zmanjšanje obsega kreativne produkcije.

Najbolj bi bili prizadeti filmska in glasbena industrija, ki bosta morali občutno zmanjšati podporo ustvarjanju novih del. To pa se bo zagotovo odrazilo na številu delovnih mest in prihodkih kulturno-kreativnega sektorja, pa tudi v celotnem finskem gospodarstvu, opozarjajo organizacije.

Nova študija kaže, da letna škoda zaradi zasebnega kopiranja na Finskem znaša kar 46 milijonov evrov

Finska vlada se je za prepolovitev sredstev odločila brez posveta in poglobljene analize. Že dosedanja vsota je bila bistveno premajhna za kritje škode, ki jo zaradi zakonske pravice do privatnega kopiranja vsako leto utrpijo finski ustvarjalci. »Študija finske mreže organizacij s področja kulturno-kreativnega sektorja Luovat je pokazala, da ta na letni ravni znaša kar 46 milijonov evrov, kar je štirikrat več kot znaša obstoječe nadomestilo,« poudarjajo organizacije.

Imenovanje posebnega poročevalca je korak v pravo smer

Krovne evropske organizacije, med katerimi so Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) , BIEM, Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC), združenje EVA, Združenje IFFRA, Evropsko združenje avtorskih kolektivnih organizacij (GESAC) in Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), so v pismu pozdravile nedavno odločitev finske vlade, da imenuje posebnega poročevalca, ki bo preučil možne alternative za prihodnje nadomestilo za privatno kopiranje. Organizacije pa poudarjajo, da je v prehodnem obdobju nujno potrebno zagotoviti zadostno raven sredstev, ki ne sme biti nižja od obstoječih 11 milijonov evrov. Toliko namreč finski kulturno-kreativni sektor na letni ravni prejema že od leta 2015.

Finsko k zagotovitvi sredstev zavezuje tudi evropska zakonodaja

Mednarodne organizacije so finsko vlado tudi spomnile na obveznosti, ki jih predpisujeta evropska direktiva o avtorski pravici v informacijski družbi in finska zakonodaja na področju avtorskih pravic. Obe namreč države članice zavezujejo k zagotovitvi učinkovitega nadomestila za škodo, ki jo imetniki pravic utrpijo zaradi zakonske izjeme privatnega reproduciranja. Ob tem so še zapisali, da je to nadomestilo pomemben vir prihodkov ustvarjalcev, tako na ravni EU kot tudi drugod po svetu. To dokazuje tudi primer članic CISAC, ki so samo za avtorje iz tega naslova lani zbrale za 405 milijonov evrov nadomestil, so poudarili.

AIPA podpira finske ustvarjalce in njihove organizacije

AIPA podpira vse napore, ki bodo omogočili, da bodo lahko finski ustvarjalci še naprej nemoteno ustvarjali. »Slovenski ustvarjalci so pravico do nadomestila iz naslova privatnega kopiranja po desetletnemu premoru znova dobili leta 2019, v vmesnem času pa je nastala večmilijonska škoda, ki je ni povrnil nihče. Zato razumemo stisko, v kateri so se znašli naši finski kolegi,« je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

KOPRIVA primer dobre prakse

Razmere na področju zbiranja nadomestil za privatno kopiranje v Sloveniji so se z ustanovitvijo kolektivne organizacije KOPRIVA močno izboljšale. »KOPRIVA, katere ustanoviteljica je tudi AIPA, zdaj že nekaj let zbira in upravlja nadomestila za privatno kopiranje in beleži odlične rezultate. Podatki namreč kažejo, da je Slovenija na globalni ravni ena od vodilnih držav po prihodkih iz naslova nadomestil za prazne nosilce na prebivalca, z impresivnim letnim povprečjem 1,66 evra na prebivalca.« Če k temu prištejemo še nadomestila, ki jih zbira SAZOR za reprografijo, to znese 1,75 evra na prebivalca.

»Prihodki iz naslova privatnega kopiranja pa so pomembni tudi za AIPA, saj predstavljajo že petino vseh prihodkov AIPA,« je še izpostavil Štibernik. Ob tem je spomnil na pomembnost tega vira prihodkov, saj je bil pred predlanskimi zakonodajnimi spremembami za igralce in filmske producente celo edini neposreden vir prihodkov iz kolektivnega upravljanja.

Privatno in drugo lastno reproduciranje v Sloveniji

Na prvem mestu med materialnimi avtorskimi pravicami Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) navaja prav pravico reproduciranja. Ta varuje premoženjske interese avtorja s tem, da avtorju podeljuje izključno pravico dovoliti ali prepovedati uporabo svojega dela in primerkov le-tega. Reproduciranje tako pomeni fiksiranje avtorskega dela na materialnem nosilcu ali drugem primerku, neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki. Avdio in vizualno snemanje je ena od oblik reprodukcije.

Kljub takšnemu posebnemu poudarku pa zakon pravico reproduciranja hkrati tudi omejuje. Tehnologija namreč omogoča množično zasebno reproduciranje avtorskih del, kjer neposrednega urejanja razmerij med številnimi individualnimi uporabniki ter imetniki pravic ni mogoče individualno urejati. Zakon tako omogoča prosto reproduciranje avtorskih del v nekomercialne namene, ki ga izvrši fizična oseba za privatno uporabo, ob pogoju, da gre za omejeno število primerkov ter da imetniki pravic prejmejo pravično nadomestilo. Predmet varstva so v tem primeru vse zvrsti varovanih del, ki se lahko kakorkoli reproducirajo s tonskim ali vizualnim snemanjem ter fotokopiranjem pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP.

V zameno za takšno prosto uporabo zakon torej imetnikom pravic priznava pravico do pravičnega nadomestila, obveznost plačila nadomestila pa nalaga proizvajalcem in uvoznikom naprav in nosilcev, ki omogočajo tonsko in vizualno snemanje.

Pravico do zbiranja nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, je Urad RS za intelektualno lastnino dne 26. 7. 2019 z dovoljenjem zaupal Društvu KOPRIVA, k.o.. Ob Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) je podlaga za učinkovito zbiranje nadomestil tudi Skupni sporazum, sklenjen med Koprivo in Trgovinsko zbornico Slovenije (Uradni list RS z dne 24.1.2020, UL RS 04/2020).

VIR AIPA