Evropska komisija je objavila poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2024, iz katerega je razvidno, da so se neto emisije v EU leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšale za 8,3 odstotka. To je največji letni padec v zadnjih desetletjih, z izjemo leta 2020, ko so se zaradi pandemije koronavirusa emisije zmanjšale za 9,8 odstotka.

Datum objave:

4. november 2024

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

Evropska komisija je objavila poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2024, iz katerega je razvidno, da so se neto emisije v EU leta 2023 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšale za 8,3 odstotka. To je največji letni padec v zadnjih desetletjih, z izjemo leta 2020, ko so se zaradi pandemije koronavirusa emisije zmanjšale za 9,8 odstotka.

Neto emisije so zdaj 37 odstotkov pod ravnmi iz leta 1990, medtem ko se je BDP v istem obdobju povečal za 68 odstotkov. Poročilo obravnava tudi ključne dosežke v boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa poudarja potrebo po nadaljnjih ukrepih za doseganje prihodnjih ciljev. Evropska komisija v poročilu ugotavlja, da je EU še vedno na dobri poti, da izpolni svojo zavezo glede zmanjšanja emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, kar je v veliki meri posledica rasti proizvodnje električne energije iz OVE. V prihodnje je treba od zdaj do leta 2030 v povprečju doseči zmanjšanje emisij za 134 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto (približno 2,8 odstotne točke emisij iz leta 1990 ali polovico zmanjšanja emisij v letu 2023).

Poročilo prav tako poudarja napredek pri prilagajanju in krepitvi odpornosti na vse močnejše vplive podnebne krize, hkrati pa ugotavlja velike ovire za to, da bi EU postala odporna na podnebne spremembe do leta 2050. Poročilo opozarja, da je bila letos objavljena prva evropska ocena podnebnega tveganja, ugotavljanje večjih tveganj, ki zahtevajo nujno ukrepanje. Na podlagi tega poročilo poziva k upoštevanju izpostavljenosti podnebnemu tveganju na vseh ravneh upravljanja pri določanju političnih prednostnih nalog in uporabi redkih virov. To zahteva ukrepanje v vseh sektorskih politikah na področjih zgradb, energije, zdravja, vode, prehranskih sistemov, gospodarstva in financ. Medtem ko poročilo ugotavlja, da se sposobnost prilagajanja v državah članicah počasi izboljšuje, je treba narediti več za spodbujanje pristopov odločevalcev na vseh ravneh in sodelovanja z zasebnim sektorjem ter državljani.

Poročilo izpostavlja nekaj ključnih dosežkov. Tako so emisije iz naprav v sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) zdaj približno 47,6 odstotka pod ravnmi iz leta 2005 in so na dobri poti, da do leta 2030 dosežejo cilj za 62 odstotkov. Leta 2023 so se emisije iz elektrarn in industrijskih obratov zmanjšale za rekordnih 16,5 odstotka, medtem ko je EU ETS ustvaril prihodke v višini 43,6 milijarde evrov za naložbe v podnebne ukrepe.
V okviru sistema EU ETS so se emisije iz proizvodnje električne energije in ogrevanja v primerjavi z letom 2022 zmanjšale za 24 odstotkov, in sicer predvsem zaradi rasti OVE, zlasti vetrne in sončne energije, ter umika iz premoga. Emisije iz letalstva so se povečale za 9,5 odstotka, s čimer se je nadaljeval trend, zabeležen po pandemiji koronavirusa.
Sistem EU ETS je leta 2023 ustvaril prihodke v višini 43,6 milijarde evrov za naložbe v podnebne ukrepe. Od tega je 7,4 milijarde evrov dodeljenih skladu za inovacije ter skladu za modernizacijo, preostanek denarja pa neposredno državam članicam.
Emisije iz stavb, kmetijstva, domačega prometa, male industrije in odpadkov (zajete v uredbi o porazdelitvi prizadevanj) so se leta 2023 zmanjšale za približno dva odstotka v primerjavi z letom 2022. K zmanjšanju je prispeval stavbni sektor, in sicer za približno 5,5 odstotka v primerjavi z letom 2022. Sledijo emisije iz kmetijstva, ki so se zmanjšale za dva odstotka. Emisije iz prometnega sektorja, ki predstavljajo več kot tretjino skupnih emisij (v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj) so se v istem obdobju zmanjšale za manj kot odstotek.
Podatki kažejo, da se je odvzem ogljika iz sektorja rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) leta 2023 povečal za 8,5 odstotka, s čimer se je ustavil trend upadanja od leta 2014. Odvzemi ogljika v letu 2023 so bili na enaki ravni kot leta 2018. Kljub temu se EU trenutno sooča z vrzeljo okoli 45–60 MtCO₂-eq, da bi izpolnil svoj cilj do leta 2030 - povečanje neto odvzemov s kopnega v EU za dodatnih 42 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030 v primerjavi z letnim povprečjem neto odvzemov v referenčnem obdobju 2016-2018.
EU je za zelene naložbe med letoma 2021–2027 namenila 658 milijard evrov, kar je več kot 34 odstotkov vseh proračunskih obveznosti. Vendar pa mora EU ohraniti svoje naložbe, da bi do leta 2040 dosegla predlagani cilj neto 90-odstotnega zmanjšanja emisij in zagotovila gladek prehod na konkurenčno, neto ničelno gospodarstvo. Tokovi javnih in zasebnih financ se morajo povečati na približno 3,2 odstotka BDP na leto za energetske sisteme v letih 2031–2050. To pomeni dodatne naložbe v višini 1,5 odstotka BDP na leto v primerjavi z relativno nizkimi naložbami v desetletju 2011–2020.
EU, njene države članice in finančne institucije, skupaj znane kot Ekipa Evropa, še naprej največ prispevajo k razvojni pomoči in podnebnemu financiranju na svetu, saj prispevajo približno tretjino svetovnega javnega podnebnega financiranja.

EU je imela na lanski podnebni konferenci vodilno vlogo pri spodbujanju ambicioznih globalnih ukrepov, vključno s postopnim opuščanjem fosilnih goriv in širitvijo rabe OVE. EU bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji, da bi okrepila podnebne ukrepe. 
Pogodbenice so na konferenci COP28 zaključile prvi pregled globalnega stanja v okviru Pariškega sporazuma s sklepi o pospešitvi ukrepanja do leta 2030 in kasneje, vključno s prehodom s fosilnih goriv, potrojitvijo zmogljivosti za proizvodnjo energije iz OVE na svetovni ravni in podvojitvijo svetovne povprečne letne stopnje izboljšanja energijske učinkovitosti do leta 2030. 
Potrebni so nadaljnji ukrepi, da bo EU dosegla svoje cilje za leto 2030 in se usmerila na pravo pot, da bi dosegla svoj cilj za leto 2040 in cilj neto ničelnih emisij za leto 2050. EU mora tudi nadaljevati mednarodno sodelovanje, začenši s prihajajočo podnebno konferenco, da bi zagotovila, da bodo tudi mednarodni partnerji sprejeli potrebne ukrepe.
Medtem, ko se države članice počasi izboljšujejo na področju prilagajanja podnebnim spremembam in krepitve odpornosti, so nadaljnji ukrepi ključnega pomena. V sporočilu Evropske komisije o obvladovanju podnebnih tveganj in evropski oceni podnebnih tveganj je bilo poudarjeno, da je treba pri določanju prednostnih nalog politike in v vseh sektorskih politikah upoštevati izpostavljenost podnebnim spremembam na vseh ravneh upravljanja.

Poročilo o napredku na področju podnebnih ukrepov dopolnjuje letno poročilo o stanju energetske unije. V njem je opisan napredek pri doseganju ciljev EU glede zmanjšanja emisij, kot je določeno v uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. V poročilu so predstavljeni tudi ključni dosežki in nedavni dogodki v boju proti podnebnim spremembam. Zajema trenutno stanje emisij in predvidene prihodnje emisije za vsako državo članico ter informacije o politikah in ukrepih EU, podnebnem financiranju in prilagajanju na podnebne spremembe.

VIR: Naš Stik