Državni svet je danes ob obravnavi predloga dopolnitev zakona o lokalnih volitvah, ki ga je DZ predložila Piratska stranka s podporo več kot 5000 volivcev, ocenil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V Piratski stranki so prepričani, da interesne skupine županov poskušajo zatreti razpravo o omejevanju županskih mandatov.

sreda, 13.9.2023
Ljubljana, 13. septembra (STA) - Državni svet je danes ob obravnavi predloga dopolnitev zakona o lokalnih volitvah, ki ga je DZ predložila Piratska stranka s podporo več kot 5000 volivcev, ocenil, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V Piratski stranki so prepričani, da interesne skupine županov poskušajo zatreti razpravo o omejevanju županskih mandatov.

Državni svetniki predlagajo DZ, da predlog dopolnitev zakona o lokalnih volitvah, ki omejuje število mandatov županj in županov na največ dva zaporedna mandata, zavrne. S tem se je DS pridružil pridružil mnenjem Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in vlade, so v sporočilu za javnost zapisali v državnem svetu.

Kot so poudarili, predlog za omejitev števila županskih mandatov ne odraža dejanskega stanja na področju lokalne samouprave, ki je eden najbolje delujočih sistemov v državi in najbližji občankam in občanom. Predhodno sta predlog obravnavali in kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo ocenili tudi pristojna komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesna skupina lokalnih interesov.

V Piratski stranki, kjer se današnje seje DS protestno niso udeležili, pa poudarjajo, da je cilj predloga zakona krepiti demokracijo na lokalni ravni ter zatreti razraščanje korupcije, nepotizma, samovolje in netransparentnosti v lokalni samoupravi. "Interesne skupine županov, med njimi tri občinska združenja in 22 državnih svetnikov, praktično vse od vložitve zakona izvajajo pritisk na vlado in državni zbor, da ti našega zakona sploh ne bi obravnavali," so navedli v sporočilu za javnost.

"Naš predlog je sistemske narave in ni uperjen proti nikomur osebno," so poudarili in dodali, da želijo sistem lokalne samouprave izboljšati. Menijo, da so državni svetniki do sedaj predlog "zgolj diskreditirali z neutemeljenimi obtožbami o domnevni nedemokratičnosti in neustavnosti". Zakon po navedbah stranke nadaljuje svojo pot v državni zbor, kjer bo na dnevnem redu seje 18. septembra.

Tudi vlada predloga zakona ne podpira. V mnenju, ki so ga sprejeli na današnji seji, so zapisali, da umeščenost omejitve županskih mandatov v zakon o lokalnih volitvah ne bi bila ustrezna, saj da materija sodi v zakon o lokalni samoupravi. Tako bi se ureditev istega vprašanja podvajala v dveh zakonih.

Opozorili so tudi, da so predlagatelji v predlogu zakona predvideli omejitev županskih mandatov na dva zaporedna mandata, kar pomeni, da lahko posameznik opravlja župansko funkcijo več kot dva mandata, če je med mandati prekinitev. Prekinitev pa bi bila lahko potencialno tudi zelo kratka - kot posledica prenehanja mandata zaradi odstopa ali nezdružljivosti.

Predlagatelji zakona navajajo, da je cilj zakona zmanjšanje nepotizma in korupcije, pri čemer nikjer v predlogu zakona natančno ne navajajo, kako naj bi se s predlagano ureditvijo nepotizem in korupcija zmanjšala. Ne navajajo niti podatkov oziroma vira, iz katerega bi izhajalo trenutno stanje, poudarja vlada.
Predlagatelji trdijo tudi, da bi omejitev števila zaporednih mandatov župana okrepila demokracijo na lokalni ravni, na kakšen način, pa ne navajajo. Volivci imajo možnost, da s svojim glasom "nagradijo" župane, ki so dobro opravljali svoje delo, županom, za katere menijo, da so svoje delo opravljali slabo ali zlorabljali svoj položaj, pa glasu na volitvah ne namenijo, je v mnenju, ki so ga posredovali z urada vlade za komuniciranje, še zapisala vlada.

Državni svet se je sicer na današnji seji seznanil še s poročilom o delu delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje za obdobje od njene ustanovitve do 4. septembra. Ugotovil je, da je ponovna vložitev te zakonodaje septembra letos, kar je bilo sicer predvideno ob umiku paketa pokrajinske zakonodaje, ki je bil v zakonodajno proceduro vložen še v času prejšnjega mandata državnega sveta, preuranjena.

Državni svet je ob tem sprejel sklep, da bo na predlog delovne skupine o ponovni vložitvi pokrajinske zakonodaje v zakonodajno proceduro ponovno odločal v roku šestih mesecev, so še dodali iz državnega sveta.

VIR: Tax Fin Lex