Število kliničnih preskušanj se v Sloveniji in Evropi zmanjšuje, čeprav se je v zadnjem desetletju njihovo število na svetu povečalo za 38 odstotkov. To pomeni, da ima 60 tisoč bolnikov v Evropi manj dostop do preskušanj zdravil, zaradi česar ima prebivalstvo Evrope zmanjšan dostop do najnovejših zdravil. Podatki kažejo na precejšnje razlike med državami, vendar se je število preskušanj zmanjšalo v skoraj vseh državah - v Sloveniji v zadnjih petih letih za skoraj desetino - kar kaže na sistemski problem v

Evropa, Slovenija, 25. oktober 2024 – Število kliničnih preskušanj  se v Sloveniji in Evropi zmanjšuje, čeprav se je v zadnjem desetletju njihovo število na svetu povečalo za 38 odstotkov. To pomeni, da ima 60 tisoč bolnikov v Evropi manj dostop do preskušanj zdravil, zaradi česar ima prebivalstvo Evrope zmanjšan dostop do najnovejših zdravil. Podatki kažejo na precejšnje razlike med državami, vendar se je število preskušanj zmanjšalo v skoraj vseh državah - v Sloveniji v zadnjih petih letih za skoraj desetino - kar kaže na sistemski problem v regiji, ugotavljajo v poročilu, ki ga je objavila Evropska zveza farmacevtskih industrij in združenj EFPIA. 

V velikem geo-ekonomskem premiku, je Kitajska od leta 2018 podvojila število komercialnih preskušanj in zdaj predstavlja že 18 odstotni delež globalnih komercialnih kliničnih preskušanj. Klinična preskušanja bolnikom omogočajo najzgodnejši dostop do novih zdravil, med 5 do 10  let pred uvedbo na trg. Evropski zdravstveni sistemi pridobijo letno do 1,5 milijarde evrov za sodelovanje v preskušanjih in iz prihrankov za stroške zdravil, kar pomeni, da so posledice selitve preskušanj v druge geografske regije za evropske zdravstvene sisteme širše.  

Raziskava kaže, da lahko zmanjšano privlačnost Evrope za klinične raziskave pripišemo manj ugodnim regulativnim in finančnim ekosistemom. Evropa je na primer počasnejša od ZDA pri vzpostavljanju in dostopu do preskušanj na vseh preučevanih področjih zdravljenja: onkologiji ter nalezljivih in redkih boleznih. Potreba po izvajanju preskušanj v več državah predstavlja izziv za Evropo, medtem ko imata zlasti ZDA in Kitajska koristi od večjega števila bolnikov.  

EFPIA in združenje Vaccines Europe si prizadevata, da bi države članice EU in Evropska komisija ukrepale ter ustavile in obrnile te trende. Za izboljšanje ekosistema kliničnih preskušanj je potrebno upoštevati številne dejavnike, od zmanjšanja regulatorne zapletenosti do poenostavitve in uskladitve postopkov sklepanja pogodb. Nujno je treba uresničiti obljube Uredbe EU o kliničnem preskušanju, da se poenostavijo, pospešijo in uskladijo postopki v državah članicah. Povečati moramo zmogljivosti za opravljanje kliničnih preskušanj in izboljšati infrastrukturo ter zmanjšati ozka grla z boljšo pripravljenostjo na lokaciji, obravnavanjem kadrovskih omejitev ter zmanjšanjem razlik v ozaveščenosti vseh delov zdravstvenega sistema o kliničnih preskušanjih.

Takšen primer je Španija, ki je leta 2023 na področju kliničnih preskušanj prehitela Nemčijo. V zadnjem desetletju so se naložbe farmacevtske industrije v klinična preskušanja v Španiji povečale s povprečno letno stopnjo 5,7 odstotka oz. s 479 milijonov evrov v letu 2012 na 834 milijonov evrov v letu 2022. Dejavniki, ki privabljajo naložbe, vključujejo zmogljivosti španskega zdravstvenega sistema, uspešno in pravočasno izvajanje uredbe o kliničnih preskušanjih in učinkovit model sodelovanja pri komercialnih in nekomercialnih preskušanjih. Barcelona tako velja za pomembno »glavno mesto« za klinična preskušanja v južni Evropi, ki od leta 2018 zagotavlja vse večje število kliničnih preskušanj in ima pomembno vlogo v ekosistemu.

VIR: Farmforum, foto: freepik