Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je na 14. redni seji potrdil zaključno poročilo o nastopu na olimpijskih igrah poleti v Parizu. Na seji je bila v središču pozornosti razprava o nastajajoči strategiji OKS za obdobje do leta 2033 in namenu ohraniti sedanje vrhunske mednarodne izide slovenskega športa.
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je na 14. redni seji potrdil zaključno poročilo o nastopu na olimpijskih igrah poleti v Parizu. Na seji je bila v središču pozornosti razprava o nastajajoči strategiji OKS za obdobje do leta 2033 in namenu ohraniti sedanje vrhunske mednarodne izide slovenskega športa.
Ena od dveh pomembnih tem seje IO je bil nastop na slovenske olimpijske reprezetnance na olimpijskih igrah v Parizu. Devetdesetčlanska olimpijska reprezentanca slovenskih športnikov in športnic je bila največja doslej, v Parizu pa je osvojila 3 kolajne. Zlati sta bili športna plezalka Janja Garnbret, ki je s tem ubranila naziv olimpijske prvakinje, in judoistka Andreja Leški, srebrn pa kajtar Toni Vodišek.
V Parizu je nastopilo tudi rekordno število športnih ekip - Slovenija je na igrah nastopala v moški in ženski rokometni konkurenci ter moški odbojkarski konkurenci. Med njimi so bili ob koncu iger najuspešnejši rokometaši, ki so se uvrstili na četrto mesto. Rokometašice so olimpijski turnir zaključile na zgodovinskem 11. mestu, odbojkarji pa so svoj premierni olimpijski nastop zaključili na končnem 11. mestu. Poleg športnega dogajanja je bila priljubljena tudi Slovenska hiša v parku La Villette, kjer so športniki in športnice skupaj s slovenskimi navijači med drugim slavili kolajne in uspešne olimpijske nastope. Hiša je imela pomemben delež pri vsestranski promociji države z več kot 60.000 obiskovalci v 17 dneh. Direktor marketinga OKS Matic Švab je dodal, da je projekt finančno "končal v zelenih številkah".
Druga pomembnejša tema seje je bila predstavitev strategije za prihajajoče obdobje do 2033. Le-ta bo predvidoma sprejeta v prvem polletju prihajajočega leta. Njen cilj je predvsem izboljšanje delovanja slovenskega športa. V prihodnosti naj bi OKS-ZZŠ postal dejanski nosilec in oblikovalec športnih politik, obenem pa ne bo tekmec slovenskih športnih zvez, temveč njihov partner. Poleg olimpijskih iger in strategije OKS-ZŠZ za prihajajoče obdobje so predstavniki krovne športne organizacije naslovili tudi bližajočo se dobrodelno gala prireditev
Fundacije Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki bo v petek, 8. novembra 2024. Na dogodku bo letošnji ambasador, nekdanji kapetan slovenske moške košarkarske reprezentance Goran Dragić razglasil višino zbranih sredstev in predal dobrodelno žogico naslednjemu ambasadorju ali ambasadorki.
Na seji je OKS-ZŠZ pristojnemu ministru dodal nekaj pripomb na letni program športa za vzgojo otrok in mladine za naslednje leto v višini 3,6 milijona evrov. Nekaj pomembnih postavk v programih otrok je namreč manjših kot v minulem obdobju. Mnenje OKS in strokovnega sveta vlade za šport pri tej postavki je potrebno, saj večina športa sodi pod ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, šolski pa je ostal pod ministrstvom za izobraževanje.
Več predsednikov zvez je v nadaljevanju opozorilo, da je treba doseči tudi nekaj sistemskih sprememb, da bi zadržali sedanje uspehe v mednarodnem merilu, tako v izobraževalnem procesu otrok in mladih ter športnih strokovnjakov ter njihovem zaposlovanju. Iskanje rešitev, tudi v novi medresorski skupini za pomoč športu na vladni ravni, je podprl tudi predsednik OKS Franjo Bobinac.
"Čaka nas tudi razmislek, kje bo slovenski športni dom. Prihajajo gostje iz tujine in marsikdo vpraša, ste izjemen športni narod, kje pa imate predstavljeno svojo zgodovino. OKS ima steno v izobraževalnem središču z replikami osvojenih olimpijskih medalj in oris naše zgodovine. Res potrebujemo več prostora za pravi slovenski muzej športa," je napovedal predsednik slovenske krovne športne organizacije.
Predvideva tudi nadaljnje povečevanja sredstev za šport, njegovega pomena v gospodarstvu in politiki ter večje vključevanje v mednarodne organizacije.
Čeprav v letu 2025 ne bo največjega večpanožnega tekmovanja - olimpijskih iger - se na OKS pripravljajo na prihodnje športne projekte. V letu 2025 bomo med drugim lahko spremljali nastope naših športnikov in športnic na zimskem olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v gruzijskem Bakurijaniju, poletnem OFEMu v makedonskem Skopju in svetovnih igrah v kitajskem Chengduju (kjer se na najvišjem športnem tekmovanju predstavljajo športi, ki niso vključeni v program olimpijskih iger). Obenem se tako športne zveze kot krovna športna organizacija pripravljajo na prihajajoče zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini 2026. V poletnih mesecih leta 2026 bomo na mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju navijali za naše mlade olimpijce in olimpijke.
Marta Kos, ki kandidira za evropsko komisarko, se je umaknila iz komisij OKS za športno in gospodarsko diplomacijo ter za priznanja. S to prelomnico je bil na seji seznanjen tudi izvršni odbor OKS-ZŠZ.
VIR OKS
