Evropska komisija je izbrala 85 inovativnih neto ničelnih projektov, ki bodo prejeli 4,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz Sklada za inovacije in tako pomagali pri uveljavljanju najsodobnejših čistih tehnologij po vsej Evropi.
Datum objave:
24. oktober 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
arhiv Evropska komisija
Evropska komisija je izbrala 85 inovativnih neto ničelnih projektov, ki bodo prejeli 4,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz Sklada za inovacije in tako pomagali pri uveljavljanju najsodobnejših čistih tehnologij po vsej Evropi.
Na razpisu za zbiranje predlogov za leto 2023 so bili prvič izbrani projekti različnih obsegov (poleg pilotnih še veliki, srednji in majhni projekti) in s poudarkom na čistih tehnologijah. To je največ od začetka delovanja Sklada za inovacije leta 2020, s čimer se je skupni znesek podpore povečal na 12 milijard evrov, število projektov pa povečalo za 70 odstotkov.
Izbrani projekti prihajajo iz 18 držav: Belgije, Danske, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Slovaške, Finske, Švedske in Norveške. Zajemajo široko paleto sektorjev, in sicer energetsko intenzivno industrijo, obnovljive vire energije, shranjevanje energije, upravljanje z industrijskim ogljikom, neto ničelno mobilnost (vključno s pomorskim in letalskim prometom) in zgradbe.
Izbrani projekti naj bi začeli delovati pred letom 2030 in v prvih desetih letih delovanja zmanjšali emisije za približno 476 milijonov ton ekvivalenta CO2. To bo prispevalo k evropskim ciljem razogljičenja, zmanjšalo emisije iz tistih sektorjev, ki jih je še posebej težko razogljičiti, okrepilo evropsko industrijsko proizvodno zmogljivost ter okrepilo vodilni položaj Evrope na področju tehnologij in odpornosti dobavne verige.
Izbrani projekti bodo prispevali h doseganju več ciljev politike EU. V skladu z Zakonom o neto ničelni industriji bodo izbrani projekti čistih tehnologij razvijali, gradili in upravljali proizvodne obrate za ključne komponente vetrne in sončne energije ter za toplotne črpalke, pa tudi komponente za elektrolizerje, gorivo celice, tehnologije za shranjevanje energije in vrednostno verigo baterij. Izbrani projekti bodo prispevali k 3 GW proizvodnih zmogljivosti fotovoltaike v EU in 9,3 GW proizvodnih zmogljivosti elektrolizatorjev v EU, kar bo dodatno okrepilo infrastrukturo EU za čisto energijo.
Izbrani projekti bodo podpirali različne tehnologije za zmanjšanje neto emisij v energetsko intenzivnih panogah, usmerjeni bodo v integracijo obnovljivih virov energije, rešitve za shranjevanje toplote in energije, recikliranje in ponovno uporabo ter elektrifikacijo.
Izbrani projekti bodo zajemali CO2 in prispevali k 13-odstotnemu cilju, zastavljenega v zakonu o neto-ničelni industriji za shranjevanje vsaj 50 milijonov ton CO2 na leto iz različnih virov v energetsko intenzivnih industrijah, kjer je emisije težko zmanjšati.
Prav tako bodo letno omogočili 61 kiloton obnovljivih goriv nebiološkega izvora, kar bo prispevalo k povečanju uporabe in proizvodnje obnovljive energije za pridobivanje vodika, v industriji in prometu, kjer je emisije težko zmanjšati.
Projekti bodo pomagali tudi zmanjšati emisije v sektorju mobilnosti, pri čemer bo največ koristi imel pomorski sektor. Ti projekti vključujejo gradnjo in naknadno opremljanje plovil za uporabo obnovljivih goriv nebiološkega izvora in električne energije ter zmanjšanje emisij pri proizvodnji komponent cestnega prometa. Izbrani projekti bodo podpirali tudi trajnostna goriva v prometu, s proizvodnjo 525 kiloton obnovljivih goriv na leto.
Izbrane projekte so ocenili neodvisni strokovnjaki glede na pet meril za dodelitev: potencial za zmanjšanje emisij, stopnjo inovativnosti, operativne, finančne in tehnične zrelosti, ponovljivosti in stroškovne učinkovitosti.
Uspešni prijavitelji morajo sedaj pogodbe o dodelitvi sredstev podpisati z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) v prvem četrtletju leta 2025.
Poleg teh 85 izbranih projektov bodo drugi obetavni, a premalo zreli projekti, prejeli pomoč pri razvoju projektov, ki jo omogoča EIB.
Tokrat je prvič vseh 149 projektov, ki so presegli vse pragove vrednotenja Sklada za inovacije (vključno s 64 nefinanciranimi projekti), nagrajenih s pečatom STEP. Gre za novi znak kakovosti EU, ki se podeljuje visokokakovostnim projektom, ki prispevajo k ciljem Platforme Strateških tehnologij za Evropo (STEP). Pečat STEP naj bi olajšal dostop do nadaljnjih priložnosti javne in zasebne podpore za te projekte. Informacije v zvezi s temi projekti bodo na voljo konec novembra 2024 na portalu STEP.
Komisija bo naslednji razpis za zbiranje predlogov v okviru Sklada za inovacije objavila v začetku decembra 2024.
