Radenci, 22. oktobra (STA) - Ministrstvo za javno upravo je ob pripravi sprememb zakona o lokalnih volitvah lani opravilo analizo volilnih enot v občinah in pri 65 občinah po državi opazilo neskladja z načelom enakosti volilne pravice. Občine jih morajo odpraviti do pomladi 2025. Večina se jih je tega že lotila, na odziv peščice pa ministrstvo še čaka.

torek, 22.10.2024

Radenci, 22. oktobra (STA) - Ministrstvo za javno upravo je ob pripravi sprememb zakona o lokalnih volitvah lani opravilo analizo volilnih enot v občinah in pri 65 občinah po državi opazilo neskladja z načelom enakosti volilne pravice. Občine jih morajo odpraviti do pomladi 2025. Večina se jih je tega že lotila, na odziv peščice pa ministrstvo še čaka.

V skladu z zakonom o lokalnih volitvah občinski svet sprejme odlok o določitvi volilnih enot. Ustavno načelo enakosti volilne pravice, ki je zajeto tudi v 20. členu zakona, določa, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Povsod, kjer je ministrstvo z omenjeno analizo ugotovilo, da število volivcev med volilnimi enotami odstopa za 10 ali več odstotkov, morajo zato občine ukrepati.

Tako bodo morale občine bodisi spremeniti meje volilnih enot bodisi število volilnih enot ali pa število članov občinskega sveta. Občinske predpise morajo uskladiti najkasneje do pomladi 2025.

Januarja je ministrstvo o tem z dopisom opozorilo tiste občine, kjer so ugotovili neskladja med občinskimi odloki in zakonskimi določbami. Februarja pa so na ministrstvu pripravili še strokovni posvet, na katerem so občinam predstavili ugotovitve analiz in možne rešitve. Konec junija so deset občin, ki do takrat še niso pristopile k ukrepanju, vnovič opozorili.

"To so Idrija, Šmarješke Toplice, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Središče ob Dravi, Veržej, Tolmin, Šmarje pri Jelšah, Vipava, Piran in Ljutomer, saj so ostale občine, v katerih je bilo ugotovljeno neskladje med občinskim odlokom in zakonom, ministrstvo že obvestile o svojih aktivnostih o odpravi omenjenega neskladja," so pojasnili na ministrstvu.

Večina občin že pristopila k reševanju, a nekatere še brez končnih odločitev

Na vprašanja, ki jih je na omenjenih deset občin naslovila STA, je devet občin odgovorilo, da so že začeli z ukrepi za odpravo neskladij. Občinske svete so seznanili s tem, da bo treba spreminjati odloke o oblikovanju volilnih enot in številu članov občinskega sveta.

Na Občini Tolmin so potrdili, da se na pozive ministrstva doslej res še niso odzvali, da pa se bodo do zapovedanega roka. Tudi na Občini Veržej so zagotovili, da bodo neskladja odpravili do marca 2025.

Na Občini Piran so zapisali, da je zadeva kompleksnejša, kot se zdi, zato je preuranjeno govoriti o tem, kakšne spremembe bodo naredili. Jih bodo pa izvedli do naslednjih lokalnih volitev, so zatrdili za STA.

Na občini Idrija tehtajo med možnostjo spremembe meja volilnih enot 2 ter 3 ter spremembo števila članov občinskega sveta, ki se jih voli v volilnih enotah, pri čemer bi v volilni enoti 2 volili enega svetnika manj, v tretji volilni enoti pa enega več. Med variantama spremembe volilnih enot in zmanjšanjem števila občinskih svetnikov še kolebajo tudi v občini Središče ob Dravi, so navedli za STA.

V Občini Šmarje pri Jelšah menijo, da je v njihovem primeru najprimernejši način za odpravo volilne neenakosti ohranitev treh volilnih enot ob povečanju števila občinskih svetnikov. Število svetnikov, pravijo, bodo s 7 na 8 povečali v drugi volilni enoti. Tako se bo skupno število občinskih svetnikov povzpelo s sedanjih 19 na 20, so pojasnili.

Vipavska občina še ni ukrepala, ker obstaja možnost priključitve zaselka Otošče, ki trenutno spada v občino Divača, k vipavski občini, so zapisali za STA. To bo vplivalo na strukturo volivcev in zastopanost prebivalcev v občini, a so se po zadnjem pozivu ministrstva vseeno odločili, da bodo začeli urejati neskladja v okviru obstoječega stanja v občini. Kot najboljša možnost za uskladitev neskladij pa se jim zaenkrat kaže premestitev ene krajevne skupnosti v drugo volilno enoto.

Z občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah so odgovorili, da se glede načina ukrepanja še niso odločili, saj želijo preveriti pravne podlage in možnosti v okviru zakonodaje. Na ljutomerski občini pa so zapisali, da sicer menijo, da bi bilo smiselno počakati na sprejetje novele zakona o lokalnih volitvah, saj bi ta omogočila lažje oblikovanje volilnih enot na način, da bi bila zagotovljena enakost volilne pravice. Odziv Občine Šmarješke Toplice STA še čaka.

V Radencih bržkone referendum

Med 65 od skupaj 212 občinami, v katerih je ministrstvo sicer ugotovilo odstopanje od matematične enakosti volilnih enot za 10 odstotkov in več, pa so tudi Radenci.

Župan Radencev Roman Leljak je za STA povedal, da občina išče možne rešitve. Tako je občanom v občinskem časopisu predstavil tri različice: zmanjšanje števila svetnikov na 11, oblikovanje dveh volilnih enot ali uvedbo večinskega sistema z 11 volilnimi enotami. Trenutno sta v občini Radenci, ki glede na podatke z njihove spletne strani šteje nekaj več kot 5000 prebivalcev, dve volilni enoti, prva v Radencih, druga na Kapeli. Šestnajst članov občinskega sveta pa izvolijo po proporcionalnem sistemu.

V anketi med volivci, v kateri je sodelovalo približno 14 odstotkov upravičencev, je večina udeležencev podprla večinski sistem. Leljak bo predlog spremembe statuta Občine Radenci predstavil občinskemu svetu, ki bo o tem odločal. "Če ne bomo mogli doseči soglasja, saj politične stranke predlogu spremembe v večinski sistem nasprotujejo, bom predlagal referendum in naj ljudje sami pokažejo svojo voljo," je dejal.

Število članov občinskega sveta sicer ni zakonsko natančno določeno, so za STA dejali na ministrstvu za javno upravo. Zakon o lokalni samoupravi namreč določa le, da občinski svet samostojno določi število članov v statutu občine, ki pa ne sme biti manjše od 7 in ne večje od 45.

Zakon o lokalnih volitvah pa je, sicer zgolj za potrebe ustanavljanja občin in prvih volitev v občinske svete, v prehodnih določbah navedel, da se število članov občinskega sveta določi glede na število prebivalcev v občini, tako da denimo občinski svet šteje od 7 do 11 članov v občini z do 3000 prebivalci, od 12 do 15 članov v občini z do 5000 prebivalci, od 16 do 19 članov v občini z do 10.000 prebivalcev in tako naprej do največjih občin s preko 100.000 prebivalci, katerih občinski svet šteje od 36 do 45 članov. S tem je bila zagotovljena tudi primerljivost velikosti občinskih svetov med primerljivimi občinami. Četudi člen ne velja več, pa mora biti po mnenju ministrstva odločitev za spreminjanje števila svetnikov "racionalna, kar pomeni, da mora temeljiti na primerljivem številu članov s primerljivimi občinami".

VIR: Tax Fin Lex