Svet EU je odobril sklepe, ki bodo služili kot splošno pogajalsko stališče EU za 29. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP29), ki bo od 11. do 22. novembra potekala v Bakuju v Azerbajdžanu.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Svet EU je odobril sklepe, ki bodo služili kot splošno pogajalsko stališče EU za 29. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP29), ki bo od 11. do 22. novembra potekala v Bakuju v Azerbajdžanu.
Svet EU poziva k ambicioznemu in uravnoteženemu izidu konference COP29, ki bi glede na najboljša razpoložljiva znanstvena dognanja zagotavljal, da je cilj omejitve temperature na 1,5 °C še vedno uresničljiv ter omogočil, da vsi dosežemo napredek v smeri dolgoročne odpornosti in bi vključeval dogovor o učinkovitem, dosegljivem in ambicioznem novem skupnem količinsko opredeljenem cilju.
Svet EU poudarja, da se je treba dogovoriti o novem skupnem količinsko opredeljenem cilju glede podnebnega financiranja, ki je dosegljiv in ustreza svojemu namenu. Novi cilj bi moral biti oblikovan na podlagi širokega, preobrazbenega in večplastnega pristopa, ki bi vključeval različne finančne tokove in širšo skupino prispevajočih. To naj bi odražalo razvoj ustreznih ekonomskih zmogljivosti in vedno večji delež svetovnih emisij toplogrednih plinov od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Samo javno financiranje po njihovem mnenju namreč ne more zagotoviti ravni financiranja, potrebnih za doseganje podnebno nevtralnega in odpornega svetovnega gospodarstva, zato bo največji delež potrebnih naložb v zeleni prehod treba izvesti z zasebnimi naložbami.
Po mnenju Sveta EU so za omejitev segrevanja na 1,5 °C potrebna skupna prizadevanja in nadaljnji ukrepi vseh držav, zlasti velikih gospodarstev. Zato poudarja, da mora naslednji krog nacionalno določenih prispevkov, ki jih je treba predložiti leta 2025, odražati napredek in najvišjo možno raven ambicij, ob upoštevanju rezultatov pregleda globalnega stanja lanske konference pogodbenic. Vključevati bi morali cilje absolutnega zmanjšanja za celotno gospodarstvo, ki zajemajo vse toplogredne pline.
Svet EU v sklepih poudarja, da je treba v tem desetletju nujno povečati ambicioznost in izvajanje ukrepov za blažitev. Prav tako poziva vse pogodbenice, naj si bolj prizadevajo, da bi se prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje vključevala v ustrezne obstoječe politike ter se v njih upoštevala.
Svet EU ob upoštevanju pregleda globalnega stanja z lanskoletne konference poudarja, da je treba izvajati in nadgrajevati vse vidike sklepa o pregledu globalnega stanja. V sklepih je zlasti poudarjen pomen dialoga iz Združenih arabskih emiratov za spremljanje skupnega napredka, delovnega programa za blažitev podnebnih sprememb in delovnega programa za poti pravičnega prehoda, da bi cilje Pariškega sporazuma dosegli na način, ki je za vse pravičen in enakopraven.
Svet EU ponovno poziva tudi k pravičnemu, urejenemu in poštenemu prehodu s fosilnih goriv v energetskih sistemih, s čimer bi pospešili ukrepanje, da bi do leta 2050 dosegli ničelno stopnjo neto emisij v skladu z znanstvenimi dognanji.
Lanskoletna konferenca je zaznamovala zaključek prvega pregleda globalnega stanja svetovnih prizadevanj za obravnavanje podnebnih sprememb v okviru Pariškega sporazuma in za to, da bi bil cilj omejitve temperature na svetovni ravni na 1,5 °C še vedno uresničljiv.
Letošnja konferenca pa bo temeljila na dveh stebrih. In sicer povečanju ambicij, s čimer bi zagotovili, da se bodo vse pogodbenice zavezale ambicioznim nacionalnim načrtom in preglednosti, vključno z dokončanjem prvega okvira za večjo preglednost, ter na omogočanju ukrepov, ki odražajo ključno vlogo financiranja pri pretvarjanju ambicij v ukrepe, vključno z določitvijo novega globalnega cilja za podnebno financiranje.
VIR: Naš Stik