Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric je izdalo Energetski barometer 2024 v katerem odločevalce opozarja, da je za dosego ambicioznih podnebnih ciljev, zastavljenih do leta 2030 in naprej, nujno treba izvajati obstoječo zakonodajo EU, zagotoviti naložbe, okrepiti infrastrukturo in pospešiti industrijsko elektrifikacijo.

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

Freepik

Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric je izdalo Energetski barometer 2024 v katerem odločevalce opozarja, da je za dosego ambicioznih podnebnih ciljev, zastavljenih do leta 2030 in naprej, nujno treba izvajati obstoječo zakonodajo EU, zagotoviti naložbe, okrepiti infrastrukturo in pospešiti industrijsko elektrifikacijo.

Iz barometra izhaja, da je leta 2023 dve tretjini električne energije proizvedene električne energije  v EU izviralo iz čiste energije, pri čemer je jedrska energija prispevala 23 odstotkov, OVE pa 45 odstotkov. Leta 2024 je ta številka še naprej naraščala, saj je skupni delež čiste električne energije dosegel skoraj 75 odstotkov, največji delež je z 18 odstotki dosegla vetrna energija. Prvič se je zgodilo, da je vetra energija presegla zemeljski plin pri proizvodnji električne energije. Medtem je jedrska energija ostala največji vir električne energije v EU, saj je proizvedla stabilnih 625 TWh električne energije. To je dokaz, da je delež čiste energije mogoče povečati, da bi zadostila potrebam stotin milijonov ljudi. Dejansko bo potrebnih več vseh čistih tehnologij, saj so podnebni izzivi, ki so pred nami, res veliki. Stabilni viri energije, kot so hidroelektrarne in zlasti jedrska energija, se bodo izkazali za ključne, saj zagotavljajo prožnost in dopolnjujejo nestanovitno vetrno in sončno energijo.

Hitra rast OVE, zlasti nestanovitnih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, vodijo v ogromno število zahtevkov za priključitev na evropsko elektroenergetsko omrežje.
Z dodatnimi priključitvami toplotnih črpalk in zasebnih polnilnic za električna vozila, se operaterji distribucijskih sistemov soočajo z ogromnim izzivom pri ohranjanju stabilnosti evropskega električnega omrežja. Čeprav se ta razlikuje od države do države, je ta splošni trend viden po vsej EU.

Po oceni Eurelectrica bodo glede na trenutne trende in prihodnje cilje evropska distribucijska omrežja za elektrifikacijo potrebovala letni vložek v višini skoraj 67 milijard evrov na leto. Če pa bi se povečale predvidene naložbe in razvile tehnologije za izboljšanje omrežij, obstaja potencial za znižanje potrebnih vlaganj za skoraj 18 odstotkov oziroma na 55 milijard evrov na leto.

Medtem ko energetski sektor še naprej vodi pri dekarbonizaciji, se evropsko gospodarstvo ne elektrificira dovolj hitro. Med letoma 2021 in 2023 se je povpraševanje po električni energiji zmanjšalo za 7,5 odstotka predvsem zaradi zapiranja industrijskih obratov v EU med energetsko krizo in selitvijo v tujino zaradi naraščajoče inflacije, visokih stroškov kapitala in nekonkurenčnih cen energije. Podatki barometra kažejo, da je bilo več kot 50 odstotkov zmanjšanja povpraševanja po energiji, ki se je zgodilo med letoma 2021 in 2023, posledica industrijskega upada.

Leta 2023 je energetski sektor v EU zmanjšal emisije za 50 odstotkov v primerjavi z letom 2008, kar je največje zmanjšanje, ki ga je sektor dosegel do sedaj. Vendar stopnja elektrifikacije v Evropi zadnjih deset let stagnira pri 23 odstotkih medtem, ko naj bi po načrtih do leta 2040 predstavljala polovico končne porabe energije v EU. Kitajska je medtem od leta 2015 svojo stopnjo elektrifikacije povečala za sedem odstotnih točk. Po mnenju Eurelectrica je glavni krivec za stagnacijo v zadnjih letih predvsem upočasnitev gospodarske rasti. 

V Evropi bi lahko elektrificirali od 60 do 90 odstotkov industrije. Predvsem procesno ogrevanje, ki je odgovorno za 75 odstotkov vseh industrijskih emisij, bi lahko neposredno napajali z električno energijo z obstoječimi tehnologijami za različna temperaturna območja. Sem spadajo električni kotli, obločne peči, toplotne črpalke, indukcijsko ogrevanje, plazemski gorilniki in še veliko več. 
Tako pa je danes elektrificirano le štiri odstotke industrijskih procesov. 
Razogljičenje in elektrifikacijo stavbnega sektorja zavira upad prodaje toplotnih črpalk, ki se je leta 2023 zmanjšala za pet odstotkov, kar je obrnilo prej naraščajoč trend. 
Podobno tudi prometni sektor potrebuje zagon. Čeprav se je nakup električnih vozil leta 2024 povečal na skupno devet milijonov vozil, ostaja daleč od ciljnih 30 do 44 milijonov električnih vozil do leta 2030.
Ključni predpogoj za povečanje uporabe električnih vozil je uvedba javnih polnilnih postaj in tudi na tem področju je treba narediti več. Čeprav se je leta 2023 število javnih polnilnic za električna vozila povečalo s približno 448 tisoč na 632 tisoč, je to še vedno daleč od cilja za leto 2030, ki znaša 3,5 milijona polnilnic za električna vozila.

Kljub izkušnjam, pridobljenim iz energetske krize, je električna energija v povprečju dvakrat dražja od plina tako za gospodinjstva kot za podjetja v Evropi. Podatki iz barometra še kažejo, da je razlika med cenami elektrike in plina v povprečju nekoliko večja v industriji kot v gospodinjstvih.

Poleg pomanjkanja povpraševanja po energiji je za sektor dodatna skrb povečana nestanovitnost cen na veleprodajnem trgu z električno energijo za dan vnaprej. Čeprav so se cene električne energije od energetske krize leta 2022 stabilizirale, ostajajo nad ravnmi pred krizo, predvsem zaradi zelo nestanovitnih cen plina. 

Od avgusta 2024 je Evropa zabeležila 1031 ur negativnih cen električne energije v vsaj enem trgovalnem območju EU, večinoma med sončnimi konicami, pri čemer so morali proizvajalci električne energije odjemalcem plačati za dobavo električne energije v omrežje. Hkrati so bili deli Evrope priča visokim cenam pri čezmejnem prenosu. Eurelectric opozarja, da ti dogodki v kombinaciji z nizkim povpraševanjem in pogostimi negativnimi cenami, otežujejo poslovne razloge za dodatne naložbe v OVE. Poleg negativnih cen na bilanco elektroenergetskih podjetij in naložbene odločitve vplivajo tudi dejavniki, kot so nizko povpraševanje po energiji, visoki stroški kapitala in nestanovitnost trga.
Negativne cene poudarjajo potrebo po prožnosti sistema za prilagajanje vse večjega deleža OVE. Poleg tega opozarjajo tudi na potrebo po večji elektrifikaciji, zmanjševanju prezasedenosti omrežja in dobro zasnovanih podpornih shemah za čiste in obnovljive tehnologije.
Pred nihanji cen električne energije bi nas najbolj zaščitila hitra izvedba reforme trga z električno energijo, vključno z lažjim dostopom do dolgoročnih pogodb in večjo prožnostjo sistema.

Eurelectric poziva oblikovalce politik, naj izvajajo zeleni dogovor, ohranijo naložbeni okvir, ki je združljiv s trgom, in hkrati zagotovijo evropsko industrijsko konkurenčnost in energetsko varnost v novem geopolitičnem redu
Kot izpostavljajo, je elektrifikacija pot, da se usmerimo v razogljičeno, varno in konkurenčno prihodnost. To zahteva nujne ukrepe za zaščito vlagateljev, povečanje industrijskega povpraševanja po električni energiji in okrepitev evropskega električnega omrežja.

VIR: Naš Stik