Mednarodna agencija za obnovljive vire energije (IRENA) je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (ILO) izdala že enajsto poročilo o zaposlitvah v globalnem področju obnovljivih virov energije (OVE). Novo poročilo poudarja pomen celostnih politik in naložb v kvalificirano in raznoliko delovno silo.

Datum objave:

8. oktober 2024

Avtor:

Polona Bahun

Avtor fotografij:

www.chinadialogue.net

Mednarodna agencija za obnovljive vire energije (IRENA) je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (ILO) izdala že enajsto poročilo o zaposlitvah v globalnem področju obnovljivih virov energije (OVE). Novo poročilo poudarja pomen celostnih politik in naložb v kvalificirano in raznoliko delovno silo. Poročilo obravnava trende uvajanja dobavnih verig ter izpostavlja celovite politične kontekste, ki oblikujejo ustvarjanje delovnih mest tako danes kot v prihodnosti.

Poročilo kaže, da se je leta 2023 število delovnih mest na področju obnovljive energije povečalo največ doslej, in sicer iz 13,7 milijona v letu 2022 na 16,2 milijona v letu 2023. Ta 18-odstotni medletni skok odraža močno rast proizvodnih zmogljivosti OVE, skupaj z nadaljnjo širitvijo proizvodnje opreme. Globalno gledano je bila rast zmogljivosti OVE po svetu zelo neenakomerna. Tako je bilo samo na Kitajskem lani nameščenih skoraj dve tretjini novih svetovnih sončnih in vetrnih zmogljivosti. Kitajska je pri zaposlitvah na področju OVE globalna velesila z ocenjenimi 7,4 milijona delovnih mest ali 46 odstotkov vseh delovnih mest v svetu. Sledile so EU z 1,8 milijona, Brazilija z 1,6 milijona ter ZDA in Indija, vsaka s skoraj enim milijonom delovnih mest.

Tako kot v zadnjih nekaj letih je največ zaposlenih v hitrorastočem sektorju fotovoltaike, v katerem je na globalni ravni zaposlenih 7,2 milijona ljudi. Od tega jih je bilo 4,6 milijona na Kitajskem, prevladujočem proizvajalcu fotovoltaične opreme. Jugovzhodna Azija je zaradi znatnih kitajskih naložb postala pomembna izvoznica fotovoltaike, kar posledično ustvarja nova delovna mesta v regiji.
Drugo največje število delovnih mest na področju OVE so zabeležili v sektorju tekočih biogoriv, sledila pa sta sektorja hidroelektrarn in vetrne energije. Na vrhu po številu zaposlenih v sektorju tekočih biogoriv je bila Brazilija, saj predstavlja tretjino od 2,8 milijona delovnih mest na svetu v tem sektorju. Zaradi naraščajoče proizvodnje tekočih biogoriv se je s četrtino svetovnih delovnih mest v tem sektorju na drugo mesto uvrstila Indonezija.
Na drugi strani je zaradi upočasnitve gradnje hidroelektrarn ta sektor postal izjema v splošnem trendu rasti, pri čemer se je število neposrednih delovnih mest po ocenah IRENE zmanjšalo z 2,5 milijona leta 2022 na 2,3 milijona v letu 2023. Največji delodajalci v tem sektorju so bili Kitajska, Indija, Brazilija, Vietnam in Pakistan.
V vetrnem sektorju še vedno prevladujeta Kitajska in Evropa. Kot vodilni v proizvodnji in namestitvi turbin sta h globalnemu številu 1,5 milijona delovnih mest prispevali 52 oziroma 21 odstotkov. 

Kljub velikemu potencialu virov Afrika še vedno beleži majhen delež svetovnih naložb v obnovljive vire, kar se kaže v številu delovnim mest na področju OVE, kjer so leta 2023 zabeležili skupaj 324 tisoč delovnih mest. Za regije, ki nujno potrebujejo zanesljiv in trajnosten dostop do energije, kot je Afrika, in zlasti na oddaljenih območjih, rešitve za decentralizirano obnovljivo energijo – samostojni sistemi, ki niso povezani z električnimi omrežji – predstavljajo priložnost za zapolnitev vrzeli v dostopu in ustvarjanju delovnih mest. 

Kot je dejal generalni direktor IRENA Francesco La Camera, zgodba o energetskem prehodu in njegovih družbeno-ekonomskih pridobitvah ne bi smela biti povezana z eno ali dvema regijama. Če želimo vsi izpolniti svojo skupno obljubo o potrojitvi zmogljivosti obnovljive energije do leta 2030, mora svet pospešiti svojo pot in podpreti marginalizirane regije pri odpravljanju ovir pri njihovem napredku pri zelenem prehodu. Tesno mednarodno sodelovanje lahko mobilizira povečana finančna sredstva za politično podporo in krepitev zmogljivosti v državah, ki bodo še imele koristi od ustvarjanja delovnih mest na področju OVE.

Da bi zadovoljili vse večje povpraševanje po različnih veščinah in spretnostih v času energetske tranzicije, morajo politike podpirati ukrepe v korist večje raznolikosti delovne sile in enakosti spolov. Ženske še vedno predstavljajo 32 odstotkov celotne delovne sile na področju OVE,  čeprav število delovnih mest nenehno narašča. Bistveno je, da izobraževanje in usposabljanje vodita do raznolikih zaposlitvenih možnosti za ženske, mlade ter pripadnike manjšin in prikrajšanih skupin.

Po besedah direktorja Gilberta F. Houngba naložbe v izobraževanje in usposabljanje pomagajo prekvalificirati delavce iz sektorjev fosilnih goriv, odpravljajo razlike med spoloma in druge razlike ter pripravijo delovno silo za nove vloge za zeleni prehod. Če želimo delavce opremiti z znanjem in veščinami, ki jih potrebujemo in zagotovimo, da je energetski prehod pravičen in trajnosten, je to bistvenega pomena. Trajnostni prehod je tisto, kar od nas zahteva Pariški sporazum in k čemur smo se zavezali.

Poročilo tudi ugotavlja, da si morajo javne politike in dejavnosti zasebnega sektorja skupaj z ukrepi civilne družbe prizadevati za ravnotežje med okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostjo. Čeprav so trgi lahko v pomoč pri spodbujanju tehnoloških sprememb, globalno skupno dobro ni njihova glavna motivacija. Zato obstajajo kompromisi med potjo energetskega prehoda, ki jo vodi prizadevanje za dobičke delničarjev, in tisto, ki se zgleduje po viziji, osredotočeni na ljudi in planet.

Poročilo je del obsežnega analitičnega dela agencije IRENA o družbeno-ekonomskih učinkih prehoda na zeleno energijo. Poudarja pomen pristopa, osredotočenega na ljudi in planet, za dosego pravičnega in vključujočega prehoda. Poziva k vzpostavitvi celovitega političnega okvira, ki presega prizadevanje za tehnološke inovacije za hitro doseganje cilja potrojitve OVE z najnižjimi možnimi stroški, in daje prednost ustvarjanju lokalne vrednosti, zagotavlja ustvarjanje dostojnih delovnih mest in gradi na dejavnem sodelovanju delavcev in skupnosti pri oblikovanju energetskega prehoda. 

VIR: Naš Stik