Mlajša generacija vodij družinskih podjetij si je v regiji Jugovzhodna Evropa za glavni cilj zadala doseganje rasti in uvajanje inovacij. Več kot polovica vprašanih je navedla, da je njihova glavna usmeritev rast poslovanja s širitvijo, prodor v nove panoge in upravljanje talentov, kaže raziskava PwC NextGen 2024.
Ljubljana, 7. oktobra - Mlajša generacija vodij družinskih podjetij si je v regiji Jugovzhodna Evropa za glavni cilj zadala doseganje rasti in uvajanje inovacij. Več kot polovica vprašanih je navedla, da je njihova glavna usmeritev rast poslovanja s širitvijo, prodor v nove panoge in upravljanje talentov, kaže raziskava PwC NextGen 2024.
Mlajša vodstva se soočajo z izzivi, povezanimi z rastjo, modernizacijo, digitalno transformacijo in nasledstvom. Medtem ko so optimistična glede priložnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, počasna implementacija nakazuje potrebo po hitrejšem prilagajanju, ugotavlja raziskava.
Mlajši vprašani so za zvišanje vrednosti družinskim podjetjem izpostavili profesionalizacijo in posodobitev praks upravljanja (22 odstotkov), diverzifikacijo izdelkov in storitev (16 odstotkov) ter mednarodno širitev (14 odstotkov).
"Mlajša generacija vodij družinskih podjetij v regiji je v primerjavi z aktualnim vodstvom bistveno manj pozitivna glede jasnosti vlog in odgovornosti, strukture upravljanja in digitalnega prehoda," so ob tem navedli v PwC.
Mlajša generacija je po navedbah raziskave za več kot 10 odstotkov bolj pesimistična kot njihovi kolegi v širši regiji Srednja in vzhodna Evropa. Ena tretjina v vprašanih v regiji Jugovzhodna Evropa meni, da v njihovem družinskem podjetju obstaja institucionalni odpor do sprememb. Formalno pripravljenost za tovrstne spremembe jih zaznava manj kot četrtina.
"Raziskava nakazuje, da naslednja oz. mlajša generacija vodij v regiji Jugovzhodna Evropa presoja, da je nujno preoblikovati upravljanje in strateške usmeritve družinskih podjetij," so ugotovili v PwC.
Kljub jasnemu razumevanju potrebe po sprejemu generativne umetne inteligence družinska podjetja v tej regiji to tehnologijo sprejemajo počasi. Skoraj polovica podjetij je v zgodnjih fazah raziskovanja umetne inteligence, medtem ko jih tretjina še ni niti začelo vključevati v svoje delovne procese. Le šest odstotkov jo je integriralo v nekatere ali številne dele svojega poslovanja, kaže raziskava.
Voditelji NextGen ostajajo optimistični glede potenciala umetne inteligence. Vseeno pa jih le 10 odstotkov meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih 12 mesecih povečala dobičkonosnost, 29 odstotkov jih pričakuje, da bo bistveno spremenila način, kako podjetja ustvarjajo vrednost, šele v naslednjih treh letih.
Mlajše vodje družinskih podjetij v 86 odstotkih izražajo osebno zanimanje za generativno umetno inteligenco, 59 odstotkov meni, da osebno poznajo tehnologijo, kar kaže na pripravljenost za vključitev v digitalno preobrazbo. Vendar imajo le štirje odstotki teh podjetij vzpostavljene politike upravljanja za odgovorno uporabo umetne inteligence.
Po raziskavi prevzemnike domačih poslov po vsej regiji skrbi načrtovanje nasledstva. Medtem ko jih 51 odstotkov pozna načrt nasledstva, mnogi v ta proces sploh niso vključeni, šest odstotkov jih dvomi, da tak načrt obstaja. 53 odstotkov je prepričanih, da bo pripravljenost trenutne generacije na upokojitev izziv, 45 odstotkov pa jih skrbi, ali se bodo izkazali kot sposobni novi voditelji.
Tudi zaupanje v družinskih podjetjih ostaja problematično. Samo 47 odstotkov jih meni, da obstaja visoka stopnja zaupanja med njihovo in starejšo generacijo, ki predstavlja aktualno vodstvom, medtem ko jih o visoki stopnji zaupanja med družinskimi člani in zaposlenimi poroča 27 odstotkov.
Raziskava je potekala med novembrom 2023 in januarjem 2024. V njej so opravili 889 intervjujev v 63 državah, šest odstotkov vprašanih je iz Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Severne Makedonije in Srbije, pri čemer je 69 odstotkov vprašanih zasedalo vodilne položaje v družinskih podjetjih, več kot 60 odstotkov pa je starih med 27 in 39 let.
VIR: STAkrog
