Letos poteka pod sloganom Postanimo srečnejši - postavimo splošno blaginjo na prvo mesto. Splošna blaginja, tako v smislu materialnih kot tudi nematerialnih dobrin, je med dejavniki, ki močno vplivajo na zadovoljstvo z življenjem.

Ves čas ali večino časa je bilo v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2018 srečnih 59 % prebivalcev in prebivalk Slovenije, starih 16 ali več let, kar je nekoliko manj od povprečja v celotni EU-28 (63 %). Glede na statistične regije je bil delež prebivalcev, ki so bili srečni ves čas ali večino časa, najvišji v gorenjski statistični regiji (67 %), najnižji pa v posavski statistični regiji (46 %).

Prebivalci Slovenije, stari 16 ali več let, so splošno zadovoljstvo z življenjem v letu 2020 ocenili s 7,4 (od 10). Višina skupne ocene je odvisna od starosti, zaposlitvenega statusa, zdravja, finančnega stanja in drugih dejavnikov. Med spoloma že več let zapored ni bilo bistvene razlike. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na višjo samooceno zadovoljstva z življenjem, je že več let zapored zelo dobro zdravstveno stanje (2020: ocena 8,4 od 10).

Da nekatera imena veljajo za prinašalce sreče, ne moremo trditi, pogledamo pa lahko, katera imena povezujemo s srečo in koliko prebivalcev Slovenije se lahko pohvali z njimi. Kot navaja slovar Vse o imenih v Sloveniji (S. Lenarčič), izhajajo iz korena besede (sreč-) slovenska imena Srečko, Srečka, Srečo, Srečin, Sreča. Dodamo lahko tudi svetniška imena Feliks, Fortunat in Felicita ter njihove izpeljanke, nekatere tuje oblike pa so na primer Srećko, Sretan, Sead, Srećka, Sretenka in Suada.

Tudi nekaj ulic v Sloveniji lahko povežemo s srečo, saj so poimenovane po slovenskih umetnikih s takšnimi imeni. Koliko prebivalcev imajo? Največ oseb živi v ulici z imenom Naselje Srečka Kosovela (149 prebivalcev), sledita Ulica Srečka Kosovela (54 prebivalcev) in Ulica Fortunata Berganta (45 prebivalcev). Število prebivalcev teh ulic se že več let zapored ni bistveno spremenilo.

PR: SURS