V zadnjih 30 letih se je delež starejših nad 65 let v slovenski družbi podvojil na 21,4 % (vir: surs), kar prinaša večje družbene spremembe in terja pozornost ter prilagoditve družbe novim razmeram. Med njimi je zelo veliko število starejših, ki živijo pod ali na pragu revščine. Starejši pa so tudi eden iz med pomebnih delov prostovoljstva na humanitarne področju in zelo veliko prispevajo za ljudi v stiski. Na Slovenski karitas v novih danostih spodbujamo medgeneracijsko sožitje in solidarnost v družbi, saj na tak način gradimo skupnosti, si med seboj pomagamo in povezujemo različne darove, zmožnosti in izkušnje. Ob otrocih in starejših prav tako doživljamo kvaliteto življenja tudi na drugih dimenzijah človekovega obstoja in ne samo na materialnem.

Karitas se 33 let s prostovoljci in zaposlenimi udejstvuje na področju pomoči starejšim, bolnim in onemoglim, od najbolj preprostega obiskovanja, družabnih dogodkov, do družabništva, skupin za starejše, pomoči v gospodinjstvu pa do domov za starejše. Pomembna je tudi materialna pomoč starejšim. Več kot tretjina od 9.700 prostovoljcev Karitas v več kot 450 župnijskih Karitas opravlja prostovoljno delo prav na področju družabništva in pomoči starejšim. Tako se raznovrstna pomoč Karitas vsako leto dotakne preko 36.000 starejših, bolnih in onemoglih. Pri tem je pomembna tudi podpora lokalnih skupnosti. Občine podpirajo programe 181-ih župnijskih Karitas, kar je sporočilo, da lokalne skupnosti humanitarnemu delu s starejšimi in tudi drugimi ranljivimi skupinami namenjajo veliko pozornosti. 

Karitas socialno ogroženim starejšim pomaga predvsem s hrano, higienskimi pripomočki, kurjavo in pri plačilu položnic. V lanskem letu je pomoč v hrani prejelo 17.648 starejših, kar je 17 % več kot v letu poprej. Povečanje je bilo predvsem posledica podražitev pri hrani, ki je glavni odhodkovni del za upokojence, ki prejemajo minimalne pokojnine. Med prejemniki je največje število starejših, ki živijo sami po smrti sozakonca. Nekateri starejši so vključeni tudi v ljudske kuhinje Karitas. Posebna skupina so starejši invalidi, ki imajo običajno zelo nizko pokojnino in si ne morejo privarčevati dodatnih sredstev z dodatnim delom. Pozdravljamo vse sistemske ukrepe, bodisi na ravni pokojnin ali osebnih transferjev, ki pomagajo pri preživetju gospodinjstev z enim starejšim ali upokojencem invalidom. Opažamo, da številni starejši, ki imajo lastniška stanovanja in minimalne pokojnine, ne zaprosijo za varstveni dodatek. Njihovi otroci pogosto ne živijo v neposredni bližini in še sami komajda preživljajo svojo primarno družino oz. ne želijo materialno poskrbeti za ostarele starše. Starejši ne želijo poslabšati medsebojnih odnosov in obremeniti nepremičnine, za katero so garali vse življenje, četudi na račun životarjenja. Vse večji problem v mestih pa postaja tudi bivanje v podnajemniških stanovanjih z minimalno pokojnino in povečevanje števila žensk, ki morajo zaradi nasilja tudi po 65. letu zapustiti dom in poiskati zatočišče v varni hiši ali materinskem domu. Nasilje nad starejšimi v domačem okolju je zelo neraziskano in težko ugotovljivo.

Premagovanje osamljenosti in žalovanje
Ob velikem napredku medicine, dostopnosti zdravil in blagostanju se je v zadnjih 20 letih bistveno spremenila struktura starejših, ki jim Karitas pomaga. Starostna meja se v povprečju premika v obdobje po 75. ali 80. letu. Mnogi mlajši starejši pa so kljub letom še vedno aktivni prostovoljci v Karitas in drugih prostovoljskih organizacijah. Največji problem starejših, ki so zaradi bolezni omejeni v gibanju ali v celoti potrebujejo nego, je osamljenost. Večjo socialno odrezanost od okolja lahko povzroči že poslabšan vid in sluh. Zato bi bili potrebni redni obdobni pregledi in spodbude tudi na tem področju. Drug pomemben vidik življenja starejših je tudi žalovanje, s katerim se soočajo ob izgubi zakonskega partnerja ter tudi ob izgubi svojih sposobnosti, kar lahko vodi v depresijo in druge duševne težave ali zasvojenost. 

Po podatkih Slovenske karitas je bilo v letu 2022 v svetovanje in skupine vključenih 2.265 starejših oseb, 36.948 je bilo deležnih obiskov prostovoljcev ob praznikih na domovih, v bolnišnicah, v domovih za starejše ali pa so se udeležili družabnih srečanj za starejše. V youngCaritas teče tudi posebna programa: družabništva preko telefona, ki je zaživel v času epidemije. Mladi prostovoljci se obvežejo, da so enkrat tedensko v daljšem telefonskem pogovoru z osamljenim starejšim. Pismo za lepši dan in skupaj z mladimi prostovoljci youngCaritas vsak, ki želi narediti nekaj dobrega za starejše oz. osamljene ljudi. Starejši in bolni za lepši dan potrebujejo samo nekaj prijetnih besed, strnjenih v prisrčno pismo. S preprostim dejanjem, ki ne vzame veliko časa, lahko nekomu pričaraš lepši dan in vliješ upanje v boljšo prihodnost. Skupaj širimo pozitivo in pokažimo, da se lahko dogajajo tudi lepe stvari!ki

Svojci se pri skrbi za svoje starše soočajo s pomanjkanjem negovalnih bolnišnic, pomanjkanjem celovitih informacij in pomanjkanjem ponudbe storitev dolgotrajne oskrbe. Velikokrat se na hitro znajdejo v onemoglosti svojih staršev  in potrebujejo določene ortopedske in medicinsko zdravstvene pripomočke. V takih primerih se lahko obrnejo po pomoč na Karitas v Celju, Mariboru in Ljubljani. V lanskem letu si je 468 starejših oziroma njihovih svojcev pri Karitas izposodilo ortopedske oziroma medicinsko zdravstvene pripomočke. V več škofijskih Karitas se izvajajo tudi tečaji za nego in oskrbo bolnika v domačem okolju, kjer strokovni delavci z različnih področij in različnih zornih kotov osvetlijo potrebe svojcev, ki negujejo in oskrbujejo bolnega v domačem okolju, udeležencem pa predstavimo in prikažemo  tudi praktične veščine in prijeme pri negi in oskrbi. V mreži Karitas delujejo tudi domovi za starejše, v katerih je nameščenih preko 350 oskrbovancev in 40 starejših v varovanih stanovanjih. 

Ob mednarodem dnevu starejših želimo okrepiti sporočilo, da so starejši, bolni ter različno ovirani med nami in da so dragocen del naših skupnosti.

VIR: Slovenska Karitas