𝐎 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐞𝐳𝐧𝐢 𝐬𝐞 𝐯𝐞𝐥𝐢𝐤𝐨 𝐩𝐨𝐠𝐨𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚𝐦𝐨, 𝐬̌𝐞 𝐩𝐨𝐬𝐞𝐛𝐞𝐣 𝐯 𝐭𝐞𝐦 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐩𝐨𝐦𝐥𝐚𝐝𝐧𝐞𝐦 𝐜̌𝐚𝐬𝐮. O tej temi smo že razpravljali v prispevku Čas je za ljubezen, kjer smo razmišljali o starogrškem pojmovanju ljubezni ter o njenih različnih izrazih – kot zaljubljenost ali zrela ljubezen; kot sebična ali nesebična ljubezen; kot prijateljska ljubezen itd. 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐞𝐳𝐞𝐧 𝐧𝐚 𝐬𝐩𝐥𝐨𝐬̌𝐧𝐨 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐨𝐳𝐧𝐚𝐜̌𝐢𝐦𝐨 𝐤𝐨𝐭 𝐩𝐨𝐯𝐞𝐳𝐨𝐯𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐬𝐢𝐥𝐨, 𝐤𝐢 𝐧𝐚𝐬 𝐳𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐮𝐣𝐞 – 𝐯 𝐩𝐚𝐫𝐞, 𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐢𝐧𝐞, 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢. 𝐏𝐫𝐚𝐯𝐢𝐦𝐨, 𝐝𝐚 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐢𝐦𝐨 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐚𝐫𝐭𝐧𝐞𝐫𝐣𝐚, 𝐬𝐯𝐨𝐣𝐞 𝐨𝐭𝐫𝐨𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐬𝐭𝐚𝐫𝐬̌𝐞, 𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐢𝐧𝐨, 𝐬𝐯𝐨𝐣 𝐧𝐚𝐫𝐨𝐝 (𝐝𝐫𝐳̌𝐚𝐯𝐨). 𝐂̌𝐞𝐩𝐫𝐚𝐯 𝐬̌𝐞 𝐯𝐞𝐝𝐧𝐨 𝐯 𝐩𝐨𝐯𝐨𝐣𝐢𝐡, 𝐩𝐚 𝐝𝐚𝐧𝐞𝐬 𝐯𝐞𝐝𝐧𝐨 𝐯𝐞𝐜̌ 𝐥𝐣𝐮𝐝𝐢 𝐢𝐳𝐫𝐚𝐳̌𝐚 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐞𝐳𝐞𝐧 𝐝𝐨 𝐜𝐞𝐥𝐨𝐭𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐜̌𝐥𝐨𝐯𝐞𝐬̌𝐭𝐯𝐚 𝐨𝐳𝐢𝐫𝐨𝐦𝐚 𝐜̌𝐥𝐨𝐯𝐞𝐬̌𝐤𝐞 𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐢𝐧𝐞. 𝐕𝐞𝐧𝐝𝐚𝐫 𝐩𝐚 𝐬𝐤𝐨𝐫𝐚𝐣𝐝𝐚 𝐬𝐨𝐠𝐥𝐚𝐬𝐧𝐨 𝐯𝐞𝐫𝐣𝐚𝐦𝐞𝐦𝐨, 𝐝𝐚 𝐞𝐧𝐨 𝐩𝐨𝐝𝐫𝐨𝐜̌𝐣𝐞 𝐜̌𝐥𝐨𝐯𝐞𝐬̌𝐤𝐞 𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐛𝐞 𝐧𝐞 𝐦𝐨𝐫𝐞 𝐢𝐳𝐫𝐚𝐳̌𝐚𝐭𝐢 𝐥𝐣𝐮𝐛𝐞𝐳𝐧𝐢, 𝐢𝐧 𝐭𝐨 𝐣𝐞 𝐞𝐤𝐨𝐧𝐨𝐦𝐢𝐣𝐚. 𝐑𝐞𝐬 𝐧𝐞 𝐦𝐨𝐫𝐞?  

"Ime Valentin izhaja iz latinske besede valens, ki pomeni vreden, močan, mogočen.  Mar nas ljubezen ne naredi vredne, močne, mogočne? Če smo razmišljali o ekonomiji, ki v osnovi pomeni dobro upravljanje z našim okoljem (dom) in njegovimi dobrinami v dobro vseh članov družine, potem ekonomija delitve lahko ustvari vredne, močne in mogočne skupnosti. Z medsebojno delitvijo dobrin lahko poskrbimo za vse člane skupnosti in za skupno blaginjo, ki vključuje tudi druga živa bitja in naše planetarno okolje.  Potemtakem lahko rečemo, da je ekonomija delitve ljubeča ekonomija.”

O tem piše naš sodelavec Rok Kralj v Navdihni me, ki ga izdajamo v Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o., na https://navdihni.me/valentinovo-in-ljubeca-ekonomija/

VIR: Navdihni.me