»Da bi Slovenija uspešno izvedla dvojni, zeleni in digitalni prehod, mora zasledovati visoke cilje. Do leta 2030 je potrebno povečati delež javnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 1,2 % BDP in v gospodarstvu na 2,5 % BDP. Potreben je hitrejši prenos kompetenc in dobrih praks iz pilotnih in demo centrov v izobraževalni sistem ter okrepiti vlaganja v osnovno raziskovalno opremo in vzpostavitev pilotnih centrov. Slovenija mora zasledovati tudi cilj, da bo do leta 2030 med pet najuspešnejšimi državami po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe,« poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Pričakuje, da bodo politične stranke, ki bodo sestavljale prihodnjo koalicijo, tem ciljem posvetile pomemben del pozornosti v svojem gospodarskem delu programa. Brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva namreč ne moremo dosegati vzdržne gospodarske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov.

Zeleni prehod, digitalizacija ter raziskave in razvoj so medsebojno tesno povezani in prepleteni. »Zeleni prehod ni več opcija ali izbira, je začrtana pot prihodnosti razvoja Slovenije. Eno ključnih vlog bodo pri tem igrale digitalizacija in nove tehnologije,« je jasen generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Če zeleni prehod govori o cilju, kaj želimo doseči, sta preplet digitalizacije in tehnologije eno izmed orodij za dosego tega cilja. »Da pa se bo prehod tudi zares zgodil na ravni podjetij, bomo potrebovali še veliko raziskav, ki se morajo prenesti v razvoj podjetij. Pri tem moramo biti pogumni in inovativni,« dodaja.

Za zeleni prehod predstavljata nizkoogljičnost oz. ogljična nevtralnost enega ključnih izzivov, še posebej zaradi velikega pomena transporta v slovenskem gospodarstvu in tretjinske proizvodnje električne energije iz fosilnih virov. Energetsko samozadostnost je potrebno povečati z obnovljivimi viri energije, ob tem pa ohraniti stabilnost in zanesljivost oskrbe z energijo z izgradnjo 2. bloka jedrske elektrarne Krško. Država mora podpreti raziskave in razvoj vodikovih tehnologij in zajemanje ogljika skupaj z novimi nastajajočimi tehnologijami in prenosno infrastrukturo. Ob naštetem gospodarstvo izpostavlja nujnost, da se na ravni EU zagotovi stabilna surovinska oskrba. Cene surovin, materialov in polizdelkov so, podobno kot cene energentov, v zadnjem letu skokovito narasle in postale povsem nepredvidljive. Cene zemeljskega plina so zgodovinsko visoke tudi na daljšem delu krivulje in predstavljajo pred izziv večje in srednje družbe iz industrije. Marčevske cene zemeljskega plina so bile v Evropi 8,7-krat višje kot v ZDA in 2,4-krat višje kot v Aziji, kar predstavlja velike porabnike tega energente pred velike izzive, še posebej, ker prehod na alternativen energent ni povsod tehnično mogoč. 
 
Gospodarstvo pričakuje, da bo vlada v sodelovanju s stroko in institucijami podpornega okolja, tudi z GZS, pripravila strateški razvojni načrt za zeleni prehod in zagotovila njegovo izvedbo z ustreznim nadzorom ter redno revizijo izvajanja aktivnosti. Pri tem je treba ohraniti ustrezno mero fleksibilnosti, saj se soočamo tudi z geopolitičnimi izzivi, ki so za Evropo največji v zadnjih osemdesetih letih in jim je lahko cilj zelenega prehoda tudi podrejen.

Slovenija prav tako potrebuje jasno in dolgoročno razvojno politiko na celotnem razvojno-inovacijskem spektru. Potrebuje povezan razvojno-inovacijski ekosistem z vključitvijo vseh deležnikov, jasnimi cilji ter prioritetami. Slovenija mora slediti državam, ki usmerjajo več sredstev v raziskave, razvoj in inovacije. Izjemno pomembno je zadostno število kadrov, ki se mora usmeriti tudi v potrebe gospodarstva. Država naj zato nadgrajuje izobraževalni sistem ter ga povezuje s potrebami na trgu. Ena od priporočenih rešitev so pilotni (demo) centri za prenos znanj z univerz in visokih šol v industrijo, sredstva iz dodane vrednosti pa se vračajo v raziskave, razvoj in inovacije.

V sklopu strateškega dokumenta Horizonti prihodnosti, ki jih je GZS predstavila na Vrhu slovenskega gospodarstva konec marca, so kot ključni izzivi, s katerimi bi zmanjšali zaostanek za državami članicami EU, izpostavljeni:

Ključno je, da vlada v prihodnjem mandatu med drugim zagotovi več razpisov za RRI, več sredstev za zastarelo razvojno opremo, upošteva kriterij gospodarskega vpliva ob prijavah temeljnih raziskav na področju S5, spodbuja SRIP-e, vzpostavi možnost za olajšave za nove poslovne modele, nameni več in poenostavi postopke za vlaganje olajšav v RRI ter vzpostavi dodatne mehanizme za spodbujanje inovacij. Od leta 2016 je namreč delež izdatkov za R&R v Sloveniji nižji kot v EU-27, še posebej pa je nižji od inovacijsko vodilnih držav. Spodbujati moramo vzpostavitev pilotnih centrov za krepitev sodelovanja med raziskovalno-razvojnim kadrom v podjetjih, na fakultetah in v drugih institucijah znanja ter zagotoviti prenos kompetenc in dobrih praks, ki se razvijajo preko pilotnih in demo centrov, nazaj v industrijo in v izobraževalni kurikulum.

Ključni mednarodni kazalnik, ki meri stopnjo digitalizacije Slovenije, je Digital Economy and Society Index (DESI) oz. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe. V letu 2021 je bila Slovenija na 13. mestu med 27 državami EU, pri čemer je ambicija, da do leta 2030 pride med 5 najuspešnejših držav. Da bi to dosegli, so ključne digitalne kompetence, digitalna infrastruktura ter digitalizacija gospodarstva. Digitalne kompetence je treba uvajati za vse profile in delovna mesta, kjer so te kompetence pomembne in kjer se delovna mesta spreminjajo. Nujno je takoj uvesti obvezne predmete s področja računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Na tej osnovi se bo povečalo tudi zanimanje za univerzitetni študij za digitalne poklice, kjer moramo uvajati nove programe in zagotoviti bistveno večji vpis in število diplomantov.

***