Združenje industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij GZS nasprotuje predlogu, po katerem bi DDV za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače dvignili z 9,5 na 22 odstotkov. "Predlog je nesprejemljiv in škodljiv za gospodarstvo in potrošnike," so zapisali in pozvali k njegovemu umiku.
Ljubljana, 3. septembra - Združenje industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij GZS nasprotuje predlogu, po katerem bi DDV za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače dvignili z 9,5 na 22 odstotkov. "Predlog je nesprejemljiv in škodljiv za gospodarstvo in potrošnike," so zapisali in pozvali k njegovemu umiku.
"Predlagano zvišanje DDV bo predvidoma povzročilo povečanje maloprodajnih cen sladkih pijač za 10 do 20 centov. To bo najverjetneje potrošnike usmerilo v iskanje cenejših izdelkov ali jih usmerilo k nakupom v tujini. To bo lahko vodilo do spremembe prodaje na domačem trgu, nepričakovanega odziva trgovcev ali potrošnikov, ukrep pa lahko na dolgi rok privede do zmanjšanja gospodarske aktivnosti proizvajalcev pijač," so opisali v današnjem sporočilu za javnost.
Sladke pijače po njihovih navedbah prispevajo dva do tri odstotka celotne energijske vrednosti dnevne prehrane. "Tovrstni ukrep ne zagotavlja pravih rešitev za vprašanje debelosti in ne prispeva k dolgotrajni izboljšavi javnega zdravja. Namesto tega lahko le še dodatno poglobi socialno in ekonomsko neenakost ter oslabi gospodarstvo," so prepričani v združenju.
"Sprememba DDV ne bo prispevala k zmanjšanju porabe sladkih pijač, izboljšanju zdravja v družbi in zmanjšanju primanjkljaja v državnem proračunu. Zato je vprašljivih načrtovanih 12 milijonov evrov dodatnih prihodkov proračuna iz tega naslova, ki jih predvideva vlada," je dejala direktorica zbornice Tatjana Zagorc. Po njenem je vprašanje, kako se bosta na ukrep odzvala trgovina in potrošnik.
Kot so spomnili v združenju, so leta 2015 podpisali pet ključnih zavez, ki vključujejo odgovorno oglaševanje, jasne oznake energijske vrednosti, zmanjševanje vsebnosti sladkorja, odgovorno obnašanje v šolah ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Več kot polovica izdelkov, danih na trg, ima energijsko vrednost nižjo od 34 kilokalorij na 100 mililitrov, povprečna vsebnost sladkorja pa se je v primerjavi z letom znižala za 11 odstotkov, so izpostavili.
Pobude in predlogi združenja pri obravnavi predloga davčnih sprememb, med katere sodi tudi ta ukrep, niso bili upoštevani. V združenju tako problematizirajo to, da se ukrep nanaša samo na brezalkoholne pijače. Po njihovem je enaka obdavčitev vseh sladkih pijač, ki imajo lahko dva ali osem gramov sladkorja, neprimerna, opozorili so še na neenakovredno delovanje slovenskih podjetij na globalnem trgu.
"Vlada bi se morala osredotočiti na pomembnejše strategije, kot so izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva o zdravi prehrani in življenjskem slogu ter spodbujanje bolj trajnostnih sprememb v prehranjevanju in spremembi življenjskih navad," so zapisali in dodali, da izkušnje drugih držav, ki so uvedle davek na sladke pijače, kažejo, da takšni ukrepi niso prinesli pričakovanih rezultatov.
VIR: STAkrog