V 2020 je pandemija povzročila zmanjšanje količin vseh odpadkov (za 9 %) in povečanje količine odpadkov iz zdravstva (za 5 %). Povečal se je tudi delež nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih (za več kot 1 odstotno točko).

Leto 2020 je bilo zaznamovano s pandemijo covida-19. Njene posledice, kot so omejitev družabnega življenja, zmanjšanje števila potovanj, opravljanje dela in šolanje na domu ter delno zaprtje trgovin in industrije, so vplivale tudi na količino odpadkov. V primerjavi z letom prej se je tako:

· zmanjšala količina vseh nastalih odpadkov (za 8,9 %),

· zmanjšala količina odpadkov, nastalih v vseh dejavnostih (za 9,6 %),

· povečal delež komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih (za 1,2 odstotne točke),

· povečala količina odpadkov iz zdravstva (za 4,7 %).

V 2020 se je najbolj zmanjšala količina nastalih mešanih odpadkov (za okoli 26 %), in sicer se je ta zaradi spremenjenih razmer in več časa, preživetega doma (zaradi dela in šolanja na domu, čakanja na delo ipd.), deloma prenesla h količini, nastali v gospodinjstvih.

Količina mineralnih odpadkov je v 2020 znašala 5,5 mio. ton in je bila za 10 % manjša v primerjavi z letom prej. Kljub temu pa so se v nekaterih dejavnostih količine teh odpadkov povečale. Povečale so se tudi količine odpadkov iz kemijske priprave (za 9 %) in količine nekovinskih odpadkov (za nekaj manj kot 5 %).

Za nekaj manj kot 5 % so se povečale količine odpadkov iz zdravstva in biološki odpadki; nastalo jih je 6.079 ton. Med temi so se najbolj (za 36 %) povečale količine nevarnih odpadkov. Ti nevarni odpadki so večinoma nastali v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter so se v primerjavi z letom prej povečali za 30 %. Količina nenevarnih odpadkov iz zdravstva in bioloških odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe ne zahtevajo posebnega ravnanja (obveze, mavčni povoji, oblačila za enkratno uporabo itd.), pa se je zmanjšala za nekaj več kot 3 %.

Količina nastale odpadne hrane se je med pandemijo povečala za skoraj 2 %. Največje povečanje je bilo zaznati v gospodinjstvih (7 %). Tudi količina odpadne hrane v trgovini z živili se je povečala za skoraj 6 %. Zmanjšanje količine odpadne hrane pa je bilo zaznati v proizvodnji hrane (za 10 %) in v gostinstvu ter strežbi hrane (4 %).

Da bi širjenje pandemije covid-19 omejili, so bili v 2020 sprejeti različni ukrepi, med drugim zaprtje šol, tovarn, trgovin in gostiln ter posledično tudi zmanjšanje transportnih dejavnosti za določen čas. Posledice okrnjenega obratovanja proizvodnih in storitvenih dejavnosti so se odrazile tudi v količinah nastalih odpadkov.

Količine predelanih odpadkov so se zmanjšale za 9 %.

V 2020 je bilo recikliranih 3,2 milijona ton odpadkov ali za 7 % manj kot leto prej. Za skoraj 9 % se je zmanjšala tudi obdelava v bioplinarnah in kompostarnah. Skoraj polovica vseh predelanih odpadkov (3,4 milijone ton), predvsem gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja, pa se je uporabilo za zasipanje. Zmanjšal se je tudi sežig odpadkov v energetske namene, in sicer za 6 %. Količine odstranjenih odpadkov pa so se povečale za 4 %. Količina odloženih odpadkov na odlagališčih se je povečala za 5 %, količina sežganih odpadkov pa za 2 %.

V 2020 se je recikliralo manj odpadkov iz stekla (56 %), odpadkov iz tekstila (42 %), mešanih odpadkov (32 %), odpadkov iz plastike (28 %), zavržene opreme (22 %), odpadkov iz papirja in kartona (14 %), mineralnih odpadkov in živalskih ter mešanih odpadkov hrane (vsak po 7 %) ter kovinskih odpadkov (6 %).

Več se je recikliralo odpadkov iz gume (za 160 %), navadnega mulja (za 33 %), odpadkov iz lesa (za 31 %) in kemijskih odpadkov (za 18 %).

V 2020 se je izvoz odpadkov zmanjšal za skoraj 1 %, uvoz odpadkov pa za okoli 8 %.

Izvoz odpadkov v države EU se je zmanjšal za 7 %, izvoz odpadkov v države zunaj EU, ki je obsegal le malce več kot 10 % vsega izvoza, pa se je povečal za skoraj 130 %. Uvoz odpadkov iz držav EU se je zmanjšal za 7 %, uvoz odpadkov iz držav zunaj EU pa za 19 %.

PR: SURS