Predlog NEPN, ki temelji zgolj na OVE virih, povečuje izpuste CO2, energetsko uvozno odvisnost ter stroškovno ceno električne energije za skoraj 70 EUR/MWh. To potrjuje prvi del študije, ki jo je na današnji seji UO GZS predstavil Jože P. Damijan.
Ljubljana, 30. maj 2023 – Predlog NEPN, ki temelji zgolj na OVE virih, povečuje izpuste CO2, energetsko uvozno odvisnost ter stroškovno ceno električne energije za skoraj 70 EUR/MWh. To potrjuje prvi del študije, ki jo je na današnji seji UO GZS predstavil Jože P. Damijan. »Strateškega pomena je, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. Zato GZS vztraja, da mora vlada odločitev o izgradnji JEK 2 sprejeti čim prej,« je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka na današnji seji Upravnega odbora.
Člane prve seje UO GZS v novem mandatnem obdobju 2023-27 je uvodoma nagovoril gospodarski minister Matjaž Han. Po njegovih besedah je »pomembno, da imatako pomembna institucija, kot je GZS, kontinuiteto, trdno vodstvo.« Zaveda se, kaj pomeni GZS za vlado, zlasti za resorno ministrstvo. Dodal je, da »brez gospodarske rasti, spoštljivega odnosa do gospodarstva, ne bo rezultatov, socialne države, tudi ne razvoja.« Vidi veliko priložnosti, da lahko Slovenija z večjim pogumom doseže preboj tudi v dobro prihodnjih generacij. Potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji se bodo do leta 2050 podvojile, je bil jasen predsednik GZS Tibor Šimonka. »To kriči po spremembi NEPN, kjer so sedaj industrija in gospodarstvo skoraj v celoti izpuščeni. Na dlani je, da brez izgradnje dodatnih kapacitet JEK slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti,« je dejal in dodal, da bo GZS vlagala vse napore v to, da bo odločevalcem jasno, da namesto zgolj »enosmerne ulice (sonce in veter) v načrte in dejanja vnesemo več-smernost, energetsko različnost in čim večjo samooskrbo.« Prof. dr. Jože P. Damijan je predstavil prvi del študije, izvedene skupaj z dr. Dragom Babičem, z naslovom »Ekonomski in podnebni učinki zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije«. Pojasnil je, da elektroenergetski program, ki so ga predlagali energetski strokovnjaki v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, predvideva razogljičenje proizvodnje električne energije s kombinacijo OVE virov in JEK2 (vključitev v omrežje leta 2035). Po tem scenariju bi se stroškovna cena električne energije v obdobju 2035-2050 gibala v razponu med 60 in 85 EUR/MWh. Ocenjuje, da pomeni zamik izgradnje JEK2 za 4 leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035), da bodo stroškovne cene električne energije v obdobju 2035-2038 višje za skoraj 70 EUR/MWh, maloprodajne cene pa bi se dvignile na raven okrog 180 EUR/MWh. To na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 900 mio evrov oziroma kumulativno za 3,5 mrd evrov. Zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 bi se uvozna odvisnost povečala za 20 do 25 %. Povsem jasen je bil, da NEPN scenariji ne morejo zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije, saj bi imeli tudi v najbolj optimističnem OVE+JEK2 scenariju dolgoročno na letni ravni primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh. Dodal je, da solarna energija ni brezogljična. Če upoštevamo celotno življenjsko dobo in reciklažo, ima ta osemkrat višji izpust CO2, merjeno v g/KWh. Povečevanje deleža OVE torej povečuje izpuste CO2 glede na jedrsko energijo. To razume kot »paradoks razogljičenja v NEPN«. Zato je v vseh pogledih najboljši scenarij po njegovem prepričanju jedrski scenarij. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem pojasnila: »Da ne bo pomote. Na GZS nismo proti obnovljivim virom energije. Vendar ti žal ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije.« Člani UO so v razpravi opozorili tudi na prešibko in premalo zmogljivo distribucijsko omrežje za sodobne aktivne porabnike energije ter na zamude pri umeščanju objektov v prostor, kar je predvsem velik problem pri novih investicijah. V nadaljevanju seje UO sta bila imenovana podpredsednika UO, in sicer Goran Petek iz vrst predstavnikov regijskih zbornic v UO GZS in Igor Zorko iz vrst predstavnikov zbornic dejavnosti. Upravni odbor GZS je ustanovil Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije. Gre za posvetovalno telo za področje razvojne in inovacijske dejavnosti, usmerjeno predvsem v dvig produktivnosti, konkurenčnosti in visoke dodane vrednosti slovenskega gospodarstva ter posledično v povečevanje blaginje Slovenije.
VIR: GZS
Člane prve seje UO GZS v novem mandatnem obdobju 2023-27 je uvodoma nagovoril gospodarski minister Matjaž Han. Po njegovih besedah je »pomembno, da imatako pomembna institucija, kot je GZS, kontinuiteto, trdno vodstvo.« Zaveda se, kaj pomeni GZS za vlado, zlasti za resorno ministrstvo. Dodal je, da »brez gospodarske rasti, spoštljivega odnosa do gospodarstva, ne bo rezultatov, socialne države, tudi ne razvoja.« Vidi veliko priložnosti, da lahko Slovenija z večjim pogumom doseže preboj tudi v dobro prihodnjih generacij. Potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji se bodo do leta 2050 podvojile, je bil jasen predsednik GZS Tibor Šimonka. »To kriči po spremembi NEPN, kjer so sedaj industrija in gospodarstvo skoraj v celoti izpuščeni. Na dlani je, da brez izgradnje dodatnih kapacitet JEK slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti,« je dejal in dodal, da bo GZS vlagala vse napore v to, da bo odločevalcem jasno, da namesto zgolj »enosmerne ulice (sonce in veter) v načrte in dejanja vnesemo več-smernost, energetsko različnost in čim večjo samooskrbo.« Prof. dr. Jože P. Damijan je predstavil prvi del študije, izvedene skupaj z dr. Dragom Babičem, z naslovom »Ekonomski in podnebni učinki zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije«. Pojasnil je, da elektroenergetski program, ki so ga predlagali energetski strokovnjaki v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, predvideva razogljičenje proizvodnje električne energije s kombinacijo OVE virov in JEK2 (vključitev v omrežje leta 2035). Po tem scenariju bi se stroškovna cena električne energije v obdobju 2035-2050 gibala v razponu med 60 in 85 EUR/MWh. Ocenjuje, da pomeni zamik izgradnje JEK2 za 4 leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035), da bodo stroškovne cene električne energije v obdobju 2035-2038 višje za skoraj 70 EUR/MWh, maloprodajne cene pa bi se dvignile na raven okrog 180 EUR/MWh. To na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 900 mio evrov oziroma kumulativno za 3,5 mrd evrov. Zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 bi se uvozna odvisnost povečala za 20 do 25 %. Povsem jasen je bil, da NEPN scenariji ne morejo zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije, saj bi imeli tudi v najbolj optimističnem OVE+JEK2 scenariju dolgoročno na letni ravni primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh. Dodal je, da solarna energija ni brezogljična. Če upoštevamo celotno življenjsko dobo in reciklažo, ima ta osemkrat višji izpust CO2, merjeno v g/KWh. Povečevanje deleža OVE torej povečuje izpuste CO2 glede na jedrsko energijo. To razume kot »paradoks razogljičenja v NEPN«. Zato je v vseh pogledih najboljši scenarij po njegovem prepričanju jedrski scenarij. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem pojasnila: »Da ne bo pomote. Na GZS nismo proti obnovljivim virom energije. Vendar ti žal ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije.« Člani UO so v razpravi opozorili tudi na prešibko in premalo zmogljivo distribucijsko omrežje za sodobne aktivne porabnike energije ter na zamude pri umeščanju objektov v prostor, kar je predvsem velik problem pri novih investicijah. V nadaljevanju seje UO sta bila imenovana podpredsednika UO, in sicer Goran Petek iz vrst predstavnikov regijskih zbornic v UO GZS in Igor Zorko iz vrst predstavnikov zbornic dejavnosti. Upravni odbor GZS je ustanovil Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije. Gre za posvetovalno telo za področje razvojne in inovacijske dejavnosti, usmerjeno predvsem v dvig produktivnosti, konkurenčnosti in visoke dodane vrednosti slovenskega gospodarstva ter posledično v povečevanje blaginje Slovenije.
VIR: GZS
