Še posebej zaradi objave na https://www.energetika.net/novice/clanki/termoelektrarna-sostanj-izklopljena-iz-omrezja, dne 15. 10.  2022, kjer avtorica navaja dve moji izjavi, eno z dne 21. 09. 2022, drugo z dne 15. 10. 2022, pri tem pa zanemarja, da gre za 24 dni zamika. Imam občutek, da nekateri menijo, da je elektroenergetika precej statična stvar, sam menim, da je dinamična, še posebej od začetka vojne v Ukrajini. Situacijo je treba ocenjevati praviloma dan vnaprej, tako kot to počnemo na ELES, katerega direktor sem.

Dne 21. 09. 2022 sem sodeloval na mednarodni konferenci v Velenju z naslovom »Pozdravljena, prihodnost 2022, preobrazba sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi«. Po zaključku svojega govora sem za medije dejal, da pričakujem, da bo TEŠ ves čas remonta NEK deloval nemoteno. Pri tej izjavi sem imel v mislih predvsem možne probleme glede likvidnosti mednarodnih borz z električno energijo, ki se prodaja za celinske države Evrope, kot posledica težav pri dobavah s plinom, možnih nizkih temperatur in še česa.

Vendar, v času od 21. 09. 2022 do 15. 10. 2022 je treba upoštevati dve dejstvi. Prvo se nanaša na sabotažo dveh plinovodov Severni tok 1 in 2, ki so jo zaznale švedske oblasti 26. 09. 2022. S tem so možnosti dobav ruskega plina bistveno nižje, lahko pridemo v situacijo, ko dobav ne bo več, in to pred zimskim obdobjem, ko sta tako poraba plina kot električne energije, najvišji. Druga se nanaša na padec terminskih, DayAhead in SPOT cen na evropskih borzah. Na dan 21. 09. 2022 je bila terminska cena za IV. kvartal na nemški borzi EEX, skupaj z odvisnimi stroški uvoza, kot sta bruto marža trgovca in cena kapacitete čezmejnega prenosa iz Avstrije v Slovenijo, 567 EUR za megavatno uro. Na dan, ko sem izvedel, da so imeli v Premogovniku Velenje havarijo, 12. 10. 2022, je znašala cena na isti borzi za meseca oktober in november 2022 precej manj, 337 EUR za megavatno uro. Istega dne je znašala povprečna terminska cena za mesece december 2022, januar in februar 2023, 557 EUR za megavatno uro. Tudi pri zadnjih dveh cenah so vključeni posredni stroški uvoza. DayAhead cene na slovenski elektroenergetski borzi BSP so se v zadnjem obdobju precej znižale, za zadnji petek v septembru je bila 361 EUR, 14. 10. 2022 pa 262 EUR na megavatno uro.

Dne 12. 10. 2022, v popoldanskih urah, sem prejel informacijo, da so imeli v Premogovniku Velenje ponovno t. i. »stebrni« udar na enem izmed dveh odkopnih polj. Zaradi te havarije se ocenjuje, da dnevni izkop lignita v PV ne bo presegel 4.500 ton pri kalorični vrednosti 10,8 Gj/tono, kar lahko traja od meseca do treh mesecev. To pomeni bistveno nižje količine izkopa lignita, kot so bile upoštevane pri projekcijah za čas od 01. 11. 2022 do 31. 03. 2023. Zato sem v večernih urah istega dne naročil pristojnim na ELES, da mi do zjutraj, naslednjega dne (13. 10. 2022), pripravijo oceno obratovanja prenosnega elektroenergetskega sistema RS v primeru, da ne obratujeta tako NEK (remont do 02. 11. 2022) kot TEŠ. Analize so pokazale, da bi prenosni sistem lahko nemoteno deloval tudi v takšni situaciji, predvsem zaradi naprav, katere smo vključili v sistem v zadnjih dveh letih v okviru EU projekta SINCRO.GRID. Preveril sem tudi dolgoročne vremenske napovedi, ki do konca remonta NEK, to je do 02. 11. 2022, ne kažejo nekih bistvenih ohladitev. Zato sem predlagal, da gre TEŠ v mirovanje s 15. 10. 2022 do 02. 11. 2022, z možnostjo podaljšanja do 30. 11. 2022. Moj predlog je izhajal iz dveh predpostavk:

Še nekaj izračunov, kaj bo za TEŠ pomenil izkop dne 15. 10. 2022 do 30. 11. 2022 v obdobju 15. 10. 2022 do 28. 02. 2023. Najprej stroškovne cene. V kolikor blok 6 TEŠ uporablja velenjski lignit, znaša njegova stroškovna cena 156 EUR, če uporablja uvoženi premog 230 EUR, če blok 5 uporablja uvoženi premog pa 294 EUR, vse na megavatno uro. In vse je bistveno cenejše, kot povprečna terminska cena 557 EUR za obdobje december 2022 – februar 2023! Z izklopom TEŠ se premakne za 290 gigavatnih ur proizvodnje iz mesecev oktober – november 2022 v meseca december 2022 – januar 2023. Povprečna borzna terminska cena s pripadajočimi odvisnimi stroški uvoza je 337 EUR za oktober-november in 557 EUR za december-januar. Razlika 220 EUR. Vse na megavatno uro. Če zmnožimo, to pomeni, da bo uvoz v decembru-januarju cenejši za slabih 64 mio EUR.  

In kaj bo to pomenilo za Slovenijo v luči oskrbe z električno energijo v obdobju 01. 12. 2022 do 28. 02. 2023? 290 gigavatnih ur manjša uvozna odvisnost v mesecih, ko je poraba električne energije najvišja.

Nihče od sedaj vodilnih tako na HSE kot TEŠ ni kriv, če je izkop lignita bistveno nižji in nezadosten, kot je bil opredeljen v končnem investicijskem programu za blok 6 TEŠ. Še manj resorni minister ali uprava SDH.

Prav je, da so na HSE pristopili k uvozu testnih količin premoga in prav je, če se testi izkažejo za sprejemljive, da naročijo količine, ki bodo slovenskemu elektroenergetskemu sistemu zagotavljale nižjo uvozno odvisnost. Sam osebno bi se za uvoz testnih količin odločil že bistveno prej, nekje marca, ko so bile znane porazne številke o proizvodnji iz hidroelektrarn. Seveda, pri tem je treba paziti, da variabilni stroški takšne proizvodnje ne bodo višji, kot so borzne cene na borzah v Evropi.

V kolikor bi lahko Premogovnik Velenje izkopal lignit v količinah, ki bi zadoščala, vsaj v teh nesigurnih, prihajajočih zimskih mesecih, polno obratovanje tako bloka 5 kot bloka 6 v TEŠ, potem bi lahko mirno pričakovali zimske mesece. Oba bloka skupaj imata neto moč na pragu 847 MW. V obdobju 01. 12. 2022 do 28. 02. 2023 je 2.160 ur. Če bi bloka obratovala v tem obdobju na 95 % neto moči na pragu, bi lahko proizvedla 1.738 gigavatnih ur električne energije. V Sloveniji bi bili v tem primeru uvozno neodvisni. Na žalost pa bo, po napovedih vodstva HSE,  proizvodnja v tem obdobju samo 678 gigavatnih ur, oziroma borih 39 %. In to pri uvozu nekaj manj kot 100.000 ton premoga.  

Pri tem bi rad poudaril še to, da sem aprila 2009 prvi v naši državi, v precej dolgi analizi, upal zapisati, da odsvetujem gradnjo 600 MW bloka v TEŠ (sedaj B6). Razlog – ocenil sem,

1) da je eksploatacijskih zalog lignita v Premogovniku Velenje premalo in

2) da bi bil tipski, med 400 in 450 MW blok, stal največ 550 milijonov EUR, za kar je imel takrat HSE dovolj lastnih virov.

Na žalost sem imel prav.

Za zaključek, kot sem izjavil za časnik Finance 15. 10. 2022: "Sistem je glede na razmere v sinhronem območju Evrope zadosten, na vidiku niso nobene omejitve. Če bi se razmere poslabšale, gre TEŠ spet v omrežje, če to ne bi zadostovalo, pa še plinski bloki, ki bi uporabljali ekstra lahko kurilno olje. Ni razloga za paniko."

Ob tem še to: 499 MW plinskih elektrarn je lahko na polni moči v 15 minutah, 542 MW blok 6 TEŠ pa v 12 do 16 urah.

Ko že omenjam plinske elektrarne, teh imamo v naši državi 11. Kot energent lahko uporabljajo plin ali KOEL (kurilno olje). Prvega, zaradi dogovora na ravni EU o 15-odstotnem omejevanju porabe plina in ker ga za potrebe proizvodnje električne energije v preteklih letih nismo uporabljali, ne bodo uporabljale, KOEL pa. Seveda, samo takrat, ko bo motena oskrba naše države z električno energijo v takšni meri, da bi bile potrebne obsežne redukcije ali pa, če bi bila borzna cena višja od variabilnih stroškov. Variabilni stroški megavatne ure plinskih elektrarn znašajo med 333 in 533 EUR, odvisno od tega, katero bi zagnali.

 Direktor ELES, d.o.o.
mag. Aleksander Mervar

PR: ELES