Po podatkih Evropske komisije približno 40–50 % voznikov v državah Evropske unije vozi hitreje od predpisane omejitve hitrosti, 10–20 % pa omejitev prekorači za več kot 10 km/h. Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Zaradi neprilagojene hitrosti smo po trenutno veljavnih začasnih podatkih do konca julija letos zabeležili 1.900 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 1.840 (+3,3 %). V posledicah teh nesreč je umrlo 19 oseb (lani 18). Beležimo pa manj poškodovanih. Hudo poškodovanih je bilo 142 oseb (lani 202), lažje pa 938 (lani 948) oseb. Policija in Agencija izpostavljata, da je na slovenskih cestah v obdobju 2013-2022 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo kar 38,5 % udeležencev v cestnem prometu. V času trajanja nacionalne preventivne akcije bodo policisti ob rednem delu nadzirali hitrost, prav tako pa bodo policijske uprave oz. policijske enote v tem času izvedle poostrene nadzore hitrosti na posameznih cestnih povezavah. V ta namen je Agencija zagotovila 1.200 kosov novega letaka Varno do cilja (V PRILOGI). Agencija za varnost prometa bo jeseni objavila nov javni poziv »Namestitev prikazovalnikov hitrosti “Vi vozite”«, v katerem bo občinam v brezplačen polletni najem podelila 15 prikazovalnikov hitrosti.

V. d. direktorja Agencije za varnost prometa mag. Simona Felser, je ob začetku tretje letošnje akcije izpostavila: »Pri smrtnih prometnih nesrečah je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za njihov nastanek. Voznike pozivamo, naj vozijo zmerno in odgovorno, saj se objestna in agresivna vožnja vse prepogosto konča usodno. Globe so v takšnih primerih še najmilejša posledica, ki jo nosi povzročitelj.«

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je pozval k spoštovanju omejitev hitrosti, ki so postavljene z namenom: »Ne zaradi kazni, temveč zato, da bi varno prišli na cilj. Iskanje adrenalinskega užitka z 'divjo' vožnjo se lahko hitro sprevrže v nočno moro. Prav tako prepričanje, da si bomo s pritiskom na »gas« na cesti pridelali 'časovni prihranek'. Ta je namreč celo na daljših razdaljah neznaten, tveganje pa strašansko. Ne uničite življenja sebi ali drugim zaradi tistih nekaj sekund. Življenje je vrednejše od tega.«

Otroci in mladostniki do 18. leta so do konca letošnjega julija povzročili 65 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, med 18. in 24. letom 399 prometnih nesreč, med 25. in 34. letom 380 prometnih nesreč, med 35. in 44. letom 299 prometnih nesreč, med 45. in 54. letom 279 prometnih nesreč, med 55. in 64. letom 217 prometnih nesreč, ter nad 65. letom 184 prometnih nesreč.

Starostni skupini od 18-24 let ter od 25-34 let sta najbolj rizični z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. Povzročitelji iz navedenih skupin povzročijo največ prometnih nesreč tudi glede na podatke petletnih povprečij, saj so povzročili skoraj polovico (47,9 %) vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. To potrjuje dejstvo, da so mladi vozniki motornih vozil precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil, saj povzročijo približno 3,3 x več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti klub dejstvu, da jih je številčno precej manj.

Z delavnicami Vozimo pametno Agencija za varnost prometa sicer mlade kontinuirano ozavešča, naj izključijo glavne dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč, neprilagojeno hitrost, alkohol in mobilni telefon. Prav kombinacija teh treh dejavnikov je še posebej usodna.

Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V letošnjem letu je bilo zabeleženih 1.279 povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov. V obdobju zadnjih 5 let, je delež povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov v povprečju 73 %. Delež se v zadnjih letih  zmanjšuje – v letu 2018 je znašal 77 %, v lanskem letu 71 %, letos do konca julija pa 70,1 %.

Voznikom osebnih avtomobilov sledijo povzročitelji kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kolesarji so letos povzročili 191 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, vozniki enoslednih motornih vozil pa 154 prometnih nesreč. Kolesarji so v letu 2018 povzročili 238 prometnih nesreč, lani že 412 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, delež se je povečal iz 7 % na 11 % v zadnjem 5-letnem obdobju, medtem ko delež pri voznikih enoslednih motornih vozil ostaja med 8 – 10 % (9 % v letu 2022). V letošnjem letu je bilo zaradi neprilagojene hitrosti največ umrlih med vozniki osebnega avtomobila (6), potnikov (5) in kolesarjev (4). V letu 2022 je bilo največ umrlih zaradi neprilagojene hitrosti med vozniki enoslednih motornih vozil (6 umrlih) in kolesarjev (5 umrlih).

Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pri prometnih nesrečah pogosto povezana in tudi z najbolj usodnimi posledicami. V letošnjem letu se je od 762 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 300 pripetilo zaradi neprilagojene hitrosti, od teh so bile štiri smrtne prometne nesreče, še opozarjata Agencija za varnost prometa in Policija.

Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je zabeleženih na cestah v naselju z in brez uličnega sistema. V prvi polovici leta 2023 jih je bilo kar 850. V obdobju zadnjih 5 let je bilo na omenjenih cestah zabeleženih 53 % vseh prometnih nesreč, sledijo pa regionalne ceste z 19 % in avtoceste ter hitre ceste s 14 %. Na tem mestu Agencija in Policija ponovno pozivata k največji možni meri previdnosti v okolici prehodov za pešce, domov za starejše, vrtcev in že čez mesec dni tudi šol. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je namreč enak padcu z višine skoraj 10 metrov, možnost preživetja pa je le še polovična.

Avtor vsebine je: Javna agencija za varnost prometa

VIR: Občina Ivančna Gorica