Ljubljana, 22. marca - V Ljubljani so danes simbolično obeležili začetek gradnje trajnostne poslovne stavbe Vilharia ob Vilharjevi cesti. Kot so poudarili pri investitorju, slovaški družbi Corwin, želijo z njo postaviti mejnik na slovenskem trgu poslovnih stavb. Projekt predstavlja revitalizacijo degradiranega zemljišča, o čemer so pozneje govorili tudi na okrogli mizi.

 

Petnadstropna stavba z zeleno streho, ki so jo zasnovali v danskem arhitekturnem biroju Schmidt Hammer Lassen, bo imela okoli 40.000 kvadratnih metrov površin. V Corwinu obljubljajo najsodobnejšo, najbolj trajnostno in tehnološko najbolj napredno poslovno stavbo v Ljubljani in Sloveniji, ki bo na trgu postavila nov standard.

"Uporabnikom poslovnih prostorov želimo zagotoviti nadstandardne prostore, ki združujejo uporabo inovativnih tehnologij in skrbno rabo energentov. Poslovni program dopolnjujemo z javnim programom, saj bo del prostorov odprt širši javnosti," je povedal vodja projekta Vilharia v družbi Corwin Slovenija Jan Jazbec.

Na zemljišču trenutno pripravljajo gradbeno jamo. "Po trenutni časovnici bo objekt zaključen v prvi polovici leta 2025, sledi opremljanje poslovnih prostorov," je pojasnil.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je projekt posebej pozdravil z vidika nadaljevanja urbanističnega urejanja območja ljubljanske železniške postaje. "Po mnenju stroke bo del mesta, ki je bil res degradiran - upravičeno smo se jezili na avtobusno postajo, ki je bila sramota Ljubljane - v štirih letih postal eden najlepših delov Ljubljane," je dejal.

Veseli ga, da vse več investitorjev prepoznava priložnosti, ki jih ponuja Ljubljana. Direktor Corwina Marian Hlavačka je kot glavni razlog za izbiro Ljubljane izpostavil njene trajnostne lastnosti. "Gre za res zeleno mesto. Trajnostni pristop je očitno del naravne miselnosti prebivalcev," je dejal.

O trajnostni gradnji in revitalizaciji degradiranih zemljišč so pozneje govorili tudi na okrogli mizi v organizaciji STAkluba. "Naša osrednja strategija je za gradbene projekte uporabiti zemljišča, kjer je infrastruktura stala že prej," je dejal direktor družbe Corwin Slovenija Michal Maco. Trajnostna gradnja po njegovih besedah prinaša višje stroške, a na koncu tudi večje koristi tako za investitorja kot uporabnike.

To, da se vlagatelji vse bolj zavedajo multiplikativnih učinkov sicer dražjih naložb na degradiranih območjih, je po mnenju direktorja direktorata za prostor na ministrstvu za naravne vire in prostor Georgija Bangieva dodatna spodbuda za državo, ki mora poskrbeti za spodbudno okolje. "Osnovna naloga je vzpostaviti sistem, kjer bo na enem mestu razvidno, kje in pod kakšnimi pogoji je mogoče nekaj narediti," je dejal.

Prehod v trajnostno naravnanost gradbeništva je ključen, a ne more biti učinkovit brez postopnosti, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. "Sistem z obvezami in kaznimi se nam ne zdi učinkovit," je poudaril in pozdravil napredek na tem področju v zadnjih letih.

Corwinova zaveza se morda zdi samoumevna, a v resnici predstavlja napredek, h kateremu bi morali stremeti vsi, je dodal ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič. Mesto s politiko spreminjanja javnega prostora v bolj trajnostno naravnan prostor po njegovih besedah zasleduje cilje celostne strategije zelenega prehoda. "Pomembno je, da mesto ob tem ohranja ta značaj, ki je tako cenjen - značaj vsem dostopnega odprtega prostora," je poudaril.

VIR: STAkrog