Slovensko delegacijo bo v prvem tednu v času Vrha voditeljev vodil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, v drugem tednu pa minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Konferenca se pričenja z otvoritvenim zasedanjem, nato  se bo jutri,  od 7. do 8. novembra nadaljevala z Vrhom voditeljev (angleško World Leaders Summit), na katerem se pričakuje udeležbo predsednikov držav in vlad. Sledijo pogajanja na tehnični ravni v prvem tednu zasedanja, v drugem tednu pa ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni, ko bodo tudi sprejeti krovni sklepi konference. Med celotnim zasedenjem bodo vzporedno s pogajalskim procesom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angleško United Nations Framework Convention on Climate Change- UNFCCC) potekale politične kampanje in dogodki na različnih ravneh, posvečeni posameznim temam, ki jih organizira egiptovsko predsedstvo (finance, energetika, promet, ohranjanje narave, in drugo.

Stališče Slovenije, v okviru Evropske unije, bo v času zasedanja zastopala pogajalska ekipa, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za okolje in prostor na čelu s Tino Kobilšek. Glavni namen konference je spodbuditi pogodbenice, da se dogovorijo v zvezi z dvigom splošne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija, skladno s Pariškim sporazumom. Konferenca bo naslovila tudi ukrepe za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in zaveze za dvig podnebnega financiranja, predvsem za najbolj ranljive države.

Poudarek letošnjega zasedanja COP bo na izvajanju ukrepov, tako na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe, kot tudi glede podnebnega financiranja. Na področju blaženja podnebnih sprememb se bodo nadaljevala pogajanja glede vsebine Delovnega programa za blaženje ( angleško Mitigation Work Program). Opravljen bo tudi pregled posodobljenih in okrepljenih ciljev zmanjšanja emisij oziroma nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih podnebnih strategij, in sicer skladno s pozivom iz krovnih sklepov lanskoletnega zasedanja COP26 v Glasgowu. Sklep narekuje prednostno ukrepanje za zmanjševanje emisij v kritičnem desetletju do leta 2030. Glede prilagajanja na podnebne spremembe bo prioriteta dogovor o procesu določitve globalnega cilja za prilagajanje (angleško Global Goal on Adaptation). Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod, povezanih s podnebnimi spremembami, bo eno izmed ključnih tem na COP27.

Egipt je kot predsedujoči COP27 napovedal, da bo ena izmed njihovih prioritet tudi področje podnebnega financiranja. V ospredju bo predvsem mobilizacija finančnih virov za doseganje kolektivnega finančnega cilja, to je 100 milijard dolarjev letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju, ki naj bi ga dosegale med leti 2020-2025. Nadaljevali se bodo tudi pogovori o določitvi novega kolektivnega finančnega cilja po letu 2025 kot tudi glede vprašanja uskladitve vseh finančnih tokov, tako javnih kot zasebnih,  in sicer v skladu s cilji Pariškega sporazuma.

VIR: MOP