Rezultati analize Evropskega okoljskega urada kažejo, da ima Evropa dovolj površin za projekte OVE, ne da bi bila ogrožena proizvodnja hrane ali narava.
Datum objave:
1. avgust 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Rezultati analize Evropskega okoljskega urada kažejo, da ima Evropa dovolj površin za projekte OVE, ne da bi bila ogrožena proizvodnja hrane ali narava.
Študija Zemlja za obnovljive vire energije je pokazala, da je za sedanje in prihodnje projekte sončne in vetrne energije v EU za postopno opuščanje fosilnih goriv in jedrske energije ter dosego podnebne nevtralnosti do leta 2040 potrebnih le 2,2 odstotka celotne površine EU.
Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji je za postavitev projektov OVE primernih 5,2 odstotka vseh površin EU. Analiza razkriva, da je v EU, tudi če izvzamemo kmetijska zemljišča in območja, ključna za biotsko raznovrstnost, še vedno dovolj prostora za projekte OVE.
Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji je za postavitev projektov OVE primernih 5,2 odstotka vseh površin EU. Analiza razkriva, da je v EU, tudi če izvzamemo kmetijska zemljišča in območja, ključna za biotsko raznovrstnost, še vedno dovolj prostora za projekte OVE.
Večina ustreznih površin za trajnostno rabo OVE je na podeželju, in sicer 78 odstotkov za sončne elektrarne in 83 odstotkov za vetrne elektrarne. Analiza opozarja na veliko degradiranih kmetijskih zemljišč, ki jih je mogoče izrabiti za postavitev sončnih elektrarn. Poleg tega pa lahko sončne elektrarne sobivajo s proizvodnjo hrane in obnovo zemljišč z namestitvijo agrofotovoltaičnih elektrarn.
S preudarnimi ukrepi lahko države EU dosežejo tako cilje glede OVE kot tudi cilje obnove narave - 16,7 odstotka zemljišč zunaj sedanjih zaščitenih območij – ob zagotavljanju sinergije med obema.
Po mnenju avtorjev analize lahko EU z obravnavo izzivov in priložnosti za vključevanje OVE na podeželju doseže svoje podnebne cilje, hkrati pa spodbuja razvoj podeželja in njegovo odpornost na podnebne spremembe.
Analiza kaže, da mestna in industrijska območja sama po sebi ne morejo zadovoljiti vseh potreb po sončni moči.
Analiza se opira tudi na domnevne spremembe v človeškem vedenju. Predvsem na zmanjšanje zračnega prometa za 17 odstotkov in zmanjšanje povpraševanja po energiji za doseganje ciljev EU do leta 2040.
Analiza je upoštevala tudi odpor prebivalcev do sončnih in vetrnih elektrarn, zato predlaga zaščitene cone okoli stanovanjskih in industrijskih območij, kjer ni mogoče razvijati projektov OVE, ter izključitev zaščitenih območij, ki bi bila lahko privlačna za turizem.
Ustrezne površine za projekte OVE pa po državah članicah niso porazdeljene enakomerno, zato sta potrebna solidarnost in sodelovanje med državami. Tako bi, na primer Italija in Nemčija zaradi pomanjkanja ustreznih površin za projekte OVE električno energijo morali uvažati medtem, ko jih imata Romunija in Španija bistveno več od svojih energetskih potreb. Bistven pomen za povezovanje virov, uravnoteženje distribucije električne energije in doseganje razogljičenja po vsej Evropi pa ima evropsko »super omrežje«.
S preudarnimi ukrepi lahko države EU dosežejo tako cilje glede OVE kot tudi cilje obnove narave - 16,7 odstotka zemljišč zunaj sedanjih zaščitenih območij – ob zagotavljanju sinergije med obema.
Po mnenju avtorjev analize lahko EU z obravnavo izzivov in priložnosti za vključevanje OVE na podeželju doseže svoje podnebne cilje, hkrati pa spodbuja razvoj podeželja in njegovo odpornost na podnebne spremembe.
Analiza kaže, da mestna in industrijska območja sama po sebi ne morejo zadovoljiti vseh potreb po sončni moči.
Analiza se opira tudi na domnevne spremembe v človeškem vedenju. Predvsem na zmanjšanje zračnega prometa za 17 odstotkov in zmanjšanje povpraševanja po energiji za doseganje ciljev EU do leta 2040.
Analiza je upoštevala tudi odpor prebivalcev do sončnih in vetrnih elektrarn, zato predlaga zaščitene cone okoli stanovanjskih in industrijskih območij, kjer ni mogoče razvijati projektov OVE, ter izključitev zaščitenih območij, ki bi bila lahko privlačna za turizem.
Ustrezne površine za projekte OVE pa po državah članicah niso porazdeljene enakomerno, zato sta potrebna solidarnost in sodelovanje med državami. Tako bi, na primer Italija in Nemčija zaradi pomanjkanja ustreznih površin za projekte OVE električno energijo morali uvažati medtem, ko jih imata Romunija in Španija bistveno več od svojih energetskih potreb. Bistven pomen za povezovanje virov, uravnoteženje distribucije električne energije in doseganje razogljičenja po vsej Evropi pa ima evropsko »super omrežje«.
VIR: Naš Stik
