Karierni razvoj posameznika je ključen za razvoj 'zmagovalcev' na vseh področjih – od elementarnih do najkompleksnejših.

Škofja Loka, 20. april 2023 – Karierni razvoj posameznika je ključen za razvoj 'zmagovalcev' na vseh področjih – od elementarnih do najkompleksnejših. Za to je pomembna okrepitev sodelovanja in  povezovanja med gospodarstvom in izobraževalno sfero, so se strinjali sogovorniki na današnji okrogli mizi v okviru celodnevnega dogodka Skupaj gradimo kariere. Zavzeli so se za zgodnejšo in odločnejšo promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev, ki so po večini deficitarni. Dogodek, na katerem je bilo skupaj okoli 1000 udeležencev iz vrst podjetij, šolstva, lokalne skupnosti in zbornic, je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju s ŠC Škofja Loka in drugimi partnerji.

»Nahajamo se v okolju šolskega centra Škofja Loka, ki je nabito z mladostjo, radostjo, znanjem in pričakovanji,« je uvodoma dejala Andreja Sever, direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje na GZS, ki je moderirala dogodek. Pojasnila je, da se tu izvajajo programi srednjega poklicnega in tehniškega izobraževanje ter višjih strokovnih šol v tesnem sodelovanju z gospodarstvom. Če je na prvem podobnem srečanju bilo 28 delodajalcev, jih je danes že 66, je povedal direktor ŠC Škofja Loka Martin Pivk. Njihov cilj je zbližati delodajalce in dijake, zlasti tiste, ki se šele vpisujejo. S tem omogočijo njihov prvi medsebojni stik, kar privede k lažji odločitvi za sklenitev vajeniške pogodbe, pridobitev kadrovske štipendije ali pa samo praktično usposabljanje. Po besedah Iztoka Novaka, direktorja podjetja Polycom, mladi v podjetje vnašajo sveže ideje, pa tudi znanje iz šol. Pomembno se mu zdi nadaljevati z razvojem sistema vajeništva in dualnega sistema izobraževanja, saj se mladi na ta način naučijo vrednote podjetja in veščine, hkrati pa prinašajo aplikativno znanje, ki ga lahko nemudoma uporabijo. »V tej smeri je treba nadaljevati. Ministrstva in institucije naj ta proces omogočajo in regulativno vzpodbujajo.« Vrzel vidi med novo tehnologijo, ki jo je mogoče kupiti, in potrebnim znanjem  za njegovo upravljanje. Skozi dualni sistem izobraževanja vidi možnost, da mladi prej pridejo s temi tehnologijami v stik. LTH Castings ima trenutno sklenjenih največ vajeniških pogodb po celi Sloveniji. Kot pravi direktor Andrej Megušar, jim vajeništvo omogoča, da zelo zgodaj stopijo z mladimi v stik. V podjetju imajo oblikovan učni center po vzoru iz tujine, kjer mladi pod mentorstvom preživijo vsaj polovico programa s praktičnimi primeri. Razlog, kot je pojasnil, je v tem, da je orodjar deficitarni poklic. »Brez vzgajanja talentov ne bodo dobili dovolj kvalitetnih orodjarjev. To je pomembno za rast podjetja.« Izpostavil je potrebo po še zgodnejšem stiku z mladimi že v času osnovne šole in izrazil željo, da bi se izobraževanje bolj prilagajalo potrebam podjetja in »ponudilo tisto znanje, ki ga bodo lahko mladi aplicirali pri konkretnem delu.« Hkrati zagovarja večjo promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev po eni strani, po drugi pa si od mladih želi razmišljanje izven okvirjev, pogum in pripravljenost z novimi izzivi. Uroš Mesec, direktor podjetja Mebor, je spregovoril o konkretni izkušnji z mednarodno izmenjavo vajencev. Branka Hrast Debeljak, v.d. generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MVI, vidi vlogo in poslanstvo izobraževalnega sistema v podajanju temeljnega znanja mladih, hkrati pa v njihovem opolnomočenju za kritično razmišljanje in celostnem razvoju, da se bodo lahko odzivali na različne izzive. Prednost dualnega usposabljanja, ki temelji na socialnem partnerstvu, lahko po njenem prepričanju preko odprtega kurikuluma hitreje uvede novosti v delovne prakse. Dotaknila se je tudi napovedane reforme izobraževalnega sistema. Poklicni interesi se oblikujejo zelo zgodaj, če želimo tu narediti korak naprej, »mora to biti redno in sistemsko peljano«. Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na MGTŠ, podpira dogodke, ki je današnji, saj izrazito pripomorejo k promociji tehničnih poklicev, ki so izjemno deficitarni. Strinja se, da je treba s to promocijo začeti že v osnovnih šolah. Dodal je, da podjetja, ki želijo ustvarjati višjo dodano vrednost, vlagajo v svoje kadre. »Na MGTŠ moramo biti advokati tega.« ŠC Škofja Loka je dober primer tega, kako je treba delati ne le z mladimi in starši, ampak tudi s podjetji, meni predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Izpostavil je povezanost ŠC tako s poslovnim okoljem, pa tudi na ravni GZS in OZS ter drugih podpornih organizacij. Želi pa si še več sodelovanja med gospodarstvom in izobraževanjem na celotni vertikali z večjim deležem praktičnega usposabljanja. Zavzel pa se je tudi za oblikovanje fakultete za strojništvo v Škofji Loki. »Imamo majhne generacije mladih. Zato je še toliko pomembneje, da vsakemu omogočimo, da gre po pravi poti in se vsak na svojem mestu razvije v zmagovalca,« je ob koncu okrogle mize zaključila Andreja Sever, GZS.


VIR: GZS