Reindustralizacija je vodilni evropski gospodarski trend in zato ključna za prihodnji razvoj.
Ljubljana, 5. maja 2022 - Obsega zapolnjevanje kadrovske vrzeli, odločitve za strateške veje slovenske industrije in ustrezno decentralizacijo po regijah. »Na področju reindustrializacije smo v Horizontih prihodnosti nanizali 29 različnih ukrepov, s katerimi, to sem prepričana, lahko Slovenija do leta 2030 doseže razvojni preboj, ki nas bo uvrstil med najuspešnejša evropska gospodarstva. Dejstvo je, da brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva ne moremo dosegati vzdržne gospodarske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov,« pravi izvršna direktorica Vesna Nahtigal, ki pričakuje, da bo novo oblikovana koalicija predlagane ukrepe uvrstile v koalicijsko pogodbo.
»V zadnjem letu smo priča vztrajnemu zmanjševanju brezposelnosti. Beležimo tudi rekordno zaposlenost. Zato je 'borba' za kadre med podjetji velika,« dodaja izvršna direktorica Vesna Nahtigal. Ob koncu marca je bilo registriranih 60.534 brezposelnih, kar je skoraj 7 % manj kot februarja in blizu 27 % manj kot marca 2021. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je na Zavodu na novo prijavilo kar 14 % manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani.
Kljub temu, da so nekatere panoge že 'tradicionalno' zelo intenzivno izpostavljene kroničnemu pomanjkanju kadrov (gradbeništvo, gostinstvo in turizem, kovinsko predelovalna industrija, prevozništvo….), se tudi v ostalih industrijskih in storitvenih panogah zapleta zaradi strukturnih neskladij, saj primanjkuje strokovnjakov v številnih poklicih na celotni vertikali, pojasnjuje Nahtigalova in dodaja, da je ob dejstvu, da nas je zgolj 2 milijona, »toliko bolj pomembno, da smo vsi 'na pravih delovnih mestih' in se na teh mestih konstantno razvijamo skladno z lastnimi potenciali in razvojem dejavnosti.«
Horizonti prihodnosti na področju kadrov in trga dela ter izobraževanja naslavljajo ključna področja, ki bodo pozitivno vplivala na bolj usklajeno ponudbo in povpraševanje na trgu dela, s poudarkom na motiviranih ter kompetentnih kadrih. Vesna Nahtigal opozarja, da podjetja, ki ne uspejo zaposlovati zadostnega števila zaposlenih s kompetencami, ki so ključnega pomena za njihov razvoj, nazadujejo oz. so prisiljena seliti svojo dejavnost drugam. Temeljna osnova za bolj učinkovit model razvoja kadrov v najširšem smislu, vključujoč mladino in odrasle, je razvoj celovitega dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah in kadrih po modelu karierne platforme, ki ga je GZS skupaj s partnerji razvila že v letu 2015, šele v lanskem letu pa je bila odgovornost za sistemski pristop dodeljena ministrstvu za delo in zavodu za zaposlovanje. Dolgoročno napovedovanje potreb po razvoju kompetenc in kadrov je bistvenega pomena tako za pravočasno načrtovanje, dopolnjevanje in nadgrajevanje programov izobraževanja in usposabljanja v skladu z globalnimi razvojnimi trendi kot učinkovito karierno orientacijo mladine in razvoj karier že zaposlenih skladno s prihajajočimi razvojnimi izzivi posameznega podjetja ali širše.
Pomembno je tudi spodbujanje RRI okolja, ki ustvarja nove produkte in tehnologije ter prinaša višjo dodano vrednost ter razvoj regijskih partnerstev za razmestitev izobraževalnih programov v lokalna okolja glede na potrebe po kadrih, kjer je gospodarstvo ustrezno zastopano. Tudi sicer je za višjo gospodarsko rast ključno zmanjševanje razlik med različnimi slovenskimi regijami ter enakomeren razvoj regij, ki vse potrebujejo varno in kakovostno prometno, elektroenergetsko in IT infrastrukturo. Na nivoju države in lokalne skupnosti je potrebno upoštevati potrebe gospodarstva pri umeščanju ključne infrastrukture v prostor.
Med ukrepi je smiselna tudi ustanovitev Talent centra po izkušnjah Avstrije. Gospodarstvo se še naprej zavzema za razvoj dualnega izobraževanja na celotni vertikali, saj mlade generacije želijo in zahtevajo drugačne načine podajanja znanja preko reševanja realnih izzivov v realnih delovnih okoljih. Vse to so izzivi, ki bodo zahtevali svoj čas, zato jih je potrebno učinkovito nasloviti takoj. Kratkoročno pa je potrebno skrajšati postopke izdaje dovoljenj za bivanje in delovnih dovoljenj ter vzpostaviti bolj prilagodljiv sistem prepoznavanja deficitarnih poklicev, za katere ni potrebno preverjanje domačega trga dela za zaposlitev tujih delavcev. ***Osrednja tema 16. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je potekal 23. marca 2022 na Brdu pri Kranju, so bili Horizonti prihodnosti, ki so Strateški načrt razvojnega preboja Slovenije. Zajemajo štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema.
PR: GZS
»V zadnjem letu smo priča vztrajnemu zmanjševanju brezposelnosti. Beležimo tudi rekordno zaposlenost. Zato je 'borba' za kadre med podjetji velika,« dodaja izvršna direktorica Vesna Nahtigal. Ob koncu marca je bilo registriranih 60.534 brezposelnih, kar je skoraj 7 % manj kot februarja in blizu 27 % manj kot marca 2021. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je na Zavodu na novo prijavilo kar 14 % manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani.
Kljub temu, da so nekatere panoge že 'tradicionalno' zelo intenzivno izpostavljene kroničnemu pomanjkanju kadrov (gradbeništvo, gostinstvo in turizem, kovinsko predelovalna industrija, prevozništvo….), se tudi v ostalih industrijskih in storitvenih panogah zapleta zaradi strukturnih neskladij, saj primanjkuje strokovnjakov v številnih poklicih na celotni vertikali, pojasnjuje Nahtigalova in dodaja, da je ob dejstvu, da nas je zgolj 2 milijona, »toliko bolj pomembno, da smo vsi 'na pravih delovnih mestih' in se na teh mestih konstantno razvijamo skladno z lastnimi potenciali in razvojem dejavnosti.«
Horizonti prihodnosti na področju kadrov in trga dela ter izobraževanja naslavljajo ključna področja, ki bodo pozitivno vplivala na bolj usklajeno ponudbo in povpraševanje na trgu dela, s poudarkom na motiviranih ter kompetentnih kadrih. Vesna Nahtigal opozarja, da podjetja, ki ne uspejo zaposlovati zadostnega števila zaposlenih s kompetencami, ki so ključnega pomena za njihov razvoj, nazadujejo oz. so prisiljena seliti svojo dejavnost drugam. Temeljna osnova za bolj učinkovit model razvoja kadrov v najširšem smislu, vključujoč mladino in odrasle, je razvoj celovitega dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah in kadrih po modelu karierne platforme, ki ga je GZS skupaj s partnerji razvila že v letu 2015, šele v lanskem letu pa je bila odgovornost za sistemski pristop dodeljena ministrstvu za delo in zavodu za zaposlovanje. Dolgoročno napovedovanje potreb po razvoju kompetenc in kadrov je bistvenega pomena tako za pravočasno načrtovanje, dopolnjevanje in nadgrajevanje programov izobraževanja in usposabljanja v skladu z globalnimi razvojnimi trendi kot učinkovito karierno orientacijo mladine in razvoj karier že zaposlenih skladno s prihajajočimi razvojnimi izzivi posameznega podjetja ali širše.
Pomembno je tudi spodbujanje RRI okolja, ki ustvarja nove produkte in tehnologije ter prinaša višjo dodano vrednost ter razvoj regijskih partnerstev za razmestitev izobraževalnih programov v lokalna okolja glede na potrebe po kadrih, kjer je gospodarstvo ustrezno zastopano. Tudi sicer je za višjo gospodarsko rast ključno zmanjševanje razlik med različnimi slovenskimi regijami ter enakomeren razvoj regij, ki vse potrebujejo varno in kakovostno prometno, elektroenergetsko in IT infrastrukturo. Na nivoju države in lokalne skupnosti je potrebno upoštevati potrebe gospodarstva pri umeščanju ključne infrastrukture v prostor.
Med ukrepi je smiselna tudi ustanovitev Talent centra po izkušnjah Avstrije. Gospodarstvo se še naprej zavzema za razvoj dualnega izobraževanja na celotni vertikali, saj mlade generacije želijo in zahtevajo drugačne načine podajanja znanja preko reševanja realnih izzivov v realnih delovnih okoljih. Vse to so izzivi, ki bodo zahtevali svoj čas, zato jih je potrebno učinkovito nasloviti takoj. Kratkoročno pa je potrebno skrajšati postopke izdaje dovoljenj za bivanje in delovnih dovoljenj ter vzpostaviti bolj prilagodljiv sistem prepoznavanja deficitarnih poklicev, za katere ni potrebno preverjanje domačega trga dela za zaposlitev tujih delavcev. ***Osrednja tema 16. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je potekal 23. marca 2022 na Brdu pri Kranju, so bili Horizonti prihodnosti, ki so Strateški načrt razvojnega preboja Slovenije. Zajemajo štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema.
PR: GZS
