Zakaj ne moremo z gotovostjo napovedati zmagovalca

Slovenija je raj za taktično glasovanje, ki je svoj vrhunec doseglo leta 2011, ko je Pozitivna Slovenija za mnoge nepričakovano prehitela SDS. V Valiconu smo takrat z analizo dometa stank  napovedali, da se lahko zgodi presenečenje, ki se je dejansko tudi zgodilo. Zakaj je to pomembno? Pri že tradicionalnih 30% anketiranih v post-volitvenih anketah, ki odgovarjajo, da so se o svoji izbiri odločali v zadnjem tednu, 20% pa celo v zadnjih dnevih, ob dejstvu, da ima danes tretjina anketiranih svoje jasne trenutne preference, a še vedno niso povsem odločeni, kaj bodo zares storili na volišču, bi bilo neodgovorno podajati volilne napovedi brez upoštevanja možnega razpona oziroma dometa strank. To se nam zdi še posebej pomembno v luči padanja zaupanja v javnomnenjske raziskovalce, kot je pokazala naša zadnje meritev zaupanja Ogledalo Slovenije. Kot vodilna družba za javnomnenjsko in trženjsko raziskovanje in svetovanje v Sloveniji menimo, da je naša dolžnost voditi z zgledom, zato objavljamo volilno projekcijo na način, ki ga razumemo kot strokoven in odgovoren način podajanja volilne napovedi v danih razmerah.

Potencial taktičnega glasovanja je zopet izrazito visok

»Post-poll« analize rezultata volitev v letih 2008 in 2011 so pokazale, da je takrat v zadnjih dveh dnevih in na sam dan volitev prišlo do taktičnega prelivanja glasov, od manjših sorodnih strank k večji, kasnejši zmagovalki volitev. Tudi tokrat tretjina opredeljenih anketirancev za svojo prvo izbrano stranko ocenjuje, da še vedno obstaja možnost, da si do volitev premislijo. Če bi se volitev udeležilo 1.2 milijona upravičencev, kot kažejo trenutne projekcije, potem ta delež predstavlja 400.000 volivcev, ki si do nedelje še utegnejo premisliti. To pa je tako visoka številka, da omogoča tako menjavo na prvem mestu, kot večje premike na lestvici nad robom za vstop v Državni zbor, kot seveda za določanje usode strank okoli roba za vstop v Državni zbor, pa tudi za možna presenečenja pod tem robom.

Potencial taktičnega glasovanja ni porazdeljen enakomerno

Spodnja slika prikazuje razpon med oceno deleža zagotovljene podpore (»gotovi«) in oceno skrajnega dometa stranke (»domet«). Modro polje predstavlja zelo verjetne volivce, zeleno pa učinek morebitnega taktičnega glasovanja v prid posamezni stranki. Kot vidimo so intervali dokaj široki in od stranke do stranke precej različni, kar pomeni, da se potencial taktičnega glasovanja ne porazdeljuje med vse stranke enakomerno. Razponi so tudi precej širši od statističnih intervalov zaupanja, ki so pri vzorcu velikosti blizu n=3.000, kot je bil uporabljen za to napoved, za deleže okoli 4% od 3.3% do 4.7%, za deleže okoli 20% pa od 18.6% do 21.4%.

Boj za relativno zmago in razvrščanje za zmagovalcema

V boju za relativno zmago ima Gibanje Svoboda večje možnosti za zmago, saj je njihov razpon možnega rezultata precej širši. Medtem ko sta spodni meji (delež »gotovih« volivcev) zelo blizu, to je 20% oz. 21%, je pri skrajnem dometu razlika občutna – Gibanje Svoboda lahko seže vse do 34%, SDS pa precej manj, po naši oceni do 25%. Zato lahko ocenimo, da je Gibanje Svoboda bolj verjetna zmagovalka volitev, a relativna zmaga še zdaleč ni oddana. Pri tej stranki namreč pričakujemo tudi udeležbo novih in bolj občasnih volivcev, ki so precej bolj nepredvidljivi kot stalni udeleženci volitev, ki prevladujejo v volilni bazi SDS. Tudi zato bi bila bolj gotova napoved zmagovalca neodgovorna.

Razvrščanje za zmagovalcema

Vodilnima strankama sledijo SD, NSi in Levica. Za te tri stranke lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bodo prestopile štiriodstotni prag. Njihov končni rezultat bo odvisen predvsem od dveh dejavnikov – v kolikšni meri se bodo od njih odlivali taktični glasovi k tekmecema za relativno zmago in kakšna bo končna volilna udeležba. Volilna baza teh treh strank je bolj predvidljiva in tudi bolj omejena, zato bi morebiten množičnejši prihod občasnih in novih volivcev, kot nakazujejo tudi prve projekcije na osnovi predčasnih volitev, za te stranke pomenil slabši relativni uspeh.

Boj na robu

Gneča okoli roba za vstop v parlament je letos še posebej velika. SAB in LMŠ sta stranki, katerih vstop v parlament v največji meri ogroža potencialni odliv taktičnih volivcev h Gibanju Svoboda. LMŠ s celotnim izkoristkom “skoraj gotovih” glasov in še nekaj malega podpornih taktičnih glasov, še lahko pride v Državni zbor. SAB je skupaj z gotovimi glasovi na spodnji meji intervala zaupanja, zato potrebuje za zanesljivo uvrstitev še kar nekaj podpornih taktičnih glasov. V letih 2014 in 2018 je k temu bistveno prispevala Alenka Bratušek v zaključnih soočenjih. Lista Povežimo Slovenijo bo prav tako odvisna od morebitnega taktičnega odliva glasov k SDS, a se tak scenarij zdi manj verjeten, kot v primeru LMŠ in SAB. Po drugi strani ima ta lista, podobno kot LMŠ, dovoljšno zalogo morebitnih podpornih taktičnih glasov, ki pa bi jih morali realizirati v večji meri kot LMŠ. Še manj predvidljiv je razplet pri strankah Resni.ca in Piratski stranki. Obe bi v primeru realizacije vseh morebitnih podpornih taktičnih glasov uspeli preseči štiriodstotni prag, a je kot rečeno volilna baza obeh strank manj zanesljiva in zato tudi manj predvidljiva.

Možna presenečenja

Možnosti za presenečenja izven kroga do sedaj navedenih strank so minimalne. Glede na našo meritev sta to kvečjemu še stranki Vesna ter Naša dežela, a je njihov skrajni domet trenutno pod 4%. Možnosti za presenečenje so toliko manjše, kolikor višja bo udeležba s strani taktičnih udeležencev volitev (taktični udeleženci so tisti, pri katerih je taktika ne samo razlog izbire določene stranke, temveč že same udeležbe).

Napoved udeležbe

Prve projekcije končne udeležbe, ki upoštevajo udeležbo na predčasnem glasovanju v prvih dveh dnevih, v primerjavi s poletnim referendumom kažejo, da bi utegnila udeležba preseči 1.2 milijona upravičencev, torej več kot 70%. Blizu temu je tudi anketna ocena udeležbe, ki se giblje okoli 68%. Zagotovo lahko pričakujemo vsaj 62% volilnih upravičencev, to je nekaj čez 1,05 miljona volilnih upravičencev, zgornja meja pa je ocenjena na 73%, to je nekaj čez 1,24 miljona volilnih upravičencev.

Razlogi in smeri taktičnega glasovanja

Kot rečeno, lahko pri eni tretjini sicer že opredeljenih volivcev pričakujemo taktično spremembo izbire na volišču. To torej niso neopredeljeni volivci, temveč volilci, ki imajo svojo preferenco, niso pa še odločeni, kako izkoristiti svoj glas. Te smo v anketi vprašali, kaj bi jih vodilo pri končni odločitvi. Možni sta dve smeri vpliva, podporna in ubežna, pri čemer ima v teh dneh nekolikšno prednost vpliv v smeri taktičnega glasovanja v prid podpore vodilnima strankama.

Med vzgibi oziroma možnimi razlogi za morebitno taktično glasovanje prevladuje tudi sicer najbolj pogost primer taktičnega glasovanja, to je preprečitev relativne zmage stranki, ki ji volilec nasprotuje, takšnih je dve petini. Sledi morebitna povratna sprememba taktičnega v iskreni glas, takšnih je dobra četrtina. Približno petina morebitnih taktičnih glasov bi lahko bilo t.i. ubežnih, to je primer, ko volivec zapusti svojo iskreno izbiro, ker oceni, da nima možnosti za preboj v parlament, natanko petino pa je t.i. podpornih taktičnih glasov, to je primer ko volivec podpre določeno stranko, ki sicer ni njegova iskrena izbira, vendar želi s tem stranki pomagati k uspehu, to je vstopu v parlament.

Kako smo prišli do rezultatov

Raziskava je narejena v celoti na spletu z uporabo največjega slovenskega spletnega panela anketirancev JazVem, ki so pripravljeni sodelovati v anketnih raziskavah. Anketiranci so skrbno izbrani. Anketa se zelo razikuje od ostalih anket v Sloveniji: narejena je na daleč največjem vzorcu, predvsem pa so anketirani odgovarjali s pomočjo simulacije volilnega lističa, z navedbo kandidata v posameznem volilnem okraju in vrstnim redom strank ter izgledom, kot ga bo anketiranec uzrl na svojem volišču. S kombinacijo odgovorov na vprašanja, katera stranka je prva oz. druga izbira, stopnje odločenosti za prvo izbiro in verjetnostjo udeležbe na volitvah, pridemo do naslednjih skupin volilcev:

PR: Vir: Raziskava POLITIKON, Valicon 2022.

Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja, ter glede na razhajanja v napovedi rezultata in dejanskim rezutlatom za volitve 2018.

Čas anketiranja in skupni vzorec za volilno napoved:

Valicon je ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave ter javnomnenjske raziskave na območju jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve, napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Valicon svojim naročnikom nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah Evrope.