»Z današnjo potrditvijo Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru je vladna koalicija pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati,« je bila ostra generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
»Z današnjo potrditvijo Zakona o delovnih razmerjih v Državnem zboru je vladna koalicija pokazala, da ji ni mar za socialni dialog. Čeprav ga imajo vsi polna usta, je dejstvo, da se vlada in sindikati o predlogih delodajalskih organizacij sploh niso hoteli pogovarjati,« je bila ostra generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS pa dodaja: »Na GZS ostro zavračamo enostranska namigovanja v javnosti, da naj bi delodajalci nasprotovali noveli Zakona o delovnih razmerjih, ker bi želeli zaposlenim kratiti pravice. Delodajalci nasprotujemo predvsem načinu, kako so bile spremembe zakona sprejete, nekatere enostransko in brez soglasja delodajalske strani.«
Že na sredinem srečanju z novinarji je Gorenšček izpostavil, da ni interes delodajalcev odvzeti pravice delavcem. Želja delodajalcev je, da bi zakon preoblikovali tako, da bi bila delovna razmerja mednarodno bolj primerljiva. Ponovil je, da so bili delodajalci konstruktivni partner v pogajanjih za spremembe ZDR. Poleg določbe dveh direktiv so namreč pristali še na spremembo 13 členov in tudi na dve oz. tri zaveze iz koalicijske pogodbe. Nasprotovali so zgolj sprejemu tistih členov, o katerih socialni partnerji niso bili predhodno usklajeni. Zato so tudi v skupnem pismu poslankam in poslancem Državnega zbora predlagali, da o neusklajenem besedilu zakonskega predloga ne odločajo. Ob tem je dodal, da vlada ni pristala na nobenega od številnih predlogov, ki so jih na pogajalsko mizo dali predstavniki delodajalcev. Kot primer je navedel tudi izplačilo regresa. V nekaterih medijih je bila ravno v zvezi z regresom napačno povzeta Gorenščkova izjava, da naj bi obžaloval, da "nismo uspeli z nobenim predlogom, tudi takim ne, kot je možnost izplačila regresa v drugi polovici leta."
Pri tem ni imel v mislih osnovnega regresa, ki ga zakon narekuje delodajalcu, temveč možnost, da podjetja, ki jim poslovni rezultati to dopuščajo, lahko dodatni del regresa, tistega nad zakonsko obvezo, izplačajo v drugem delu leta kot alternativo izplačilu obvezne božičnice. To bi bilo z davčnega vidika bolj ugodno tako za delavca kot delodajalca. Takemu predlogu pa so v pogajanjih poleg vlade nasprotovali tudi sindikati.
VIR: GZS
Že na sredinem srečanju z novinarji je Gorenšček izpostavil, da ni interes delodajalcev odvzeti pravice delavcem. Želja delodajalcev je, da bi zakon preoblikovali tako, da bi bila delovna razmerja mednarodno bolj primerljiva. Ponovil je, da so bili delodajalci konstruktivni partner v pogajanjih za spremembe ZDR. Poleg določbe dveh direktiv so namreč pristali še na spremembo 13 členov in tudi na dve oz. tri zaveze iz koalicijske pogodbe. Nasprotovali so zgolj sprejemu tistih členov, o katerih socialni partnerji niso bili predhodno usklajeni. Zato so tudi v skupnem pismu poslankam in poslancem Državnega zbora predlagali, da o neusklajenem besedilu zakonskega predloga ne odločajo. Ob tem je dodal, da vlada ni pristala na nobenega od številnih predlogov, ki so jih na pogajalsko mizo dali predstavniki delodajalcev. Kot primer je navedel tudi izplačilo regresa. V nekaterih medijih je bila ravno v zvezi z regresom napačno povzeta Gorenščkova izjava, da naj bi obžaloval, da "nismo uspeli z nobenim predlogom, tudi takim ne, kot je možnost izplačila regresa v drugi polovici leta."
Pri tem ni imel v mislih osnovnega regresa, ki ga zakon narekuje delodajalcu, temveč možnost, da podjetja, ki jim poslovni rezultati to dopuščajo, lahko dodatni del regresa, tistega nad zakonsko obvezo, izplačajo v drugem delu leta kot alternativo izplačilu obvezne božičnice. To bi bilo z davčnega vidika bolj ugodno tako za delavca kot delodajalca. Takemu predlogu pa so v pogajanjih poleg vlade nasprotovali tudi sindikati.
VIR: GZS
