Vlada RS je na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma sprejela Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028, ki predstavlja temeljni okvir razvoja slovenskega turizma v prihodnjih sedmih letih.

Strategija odgovarja na nove okoliščine in izzive, s katerimi se sooča turistična panoga, obenem pa razvija in spodbuja ključne prednosti slovenskega turizma in naše države.
Pogled na Koper iz morja | Avtor Jošt Gantar
Za doseganje vizije »zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse« se slovenski turizem strateško usmerja v razvoj in trženje uravnotežene turistične ponudbe trajnostnega butičnega turizma višje kakovosti, ki temelji na slovenski naravi in kulturni identiteti, ki je generator višje vrednosti. Strategija je usmerjena v uresničevaje uravnoteženega scenarija rasti z načelom »Nekaj več in veliko bolje«, ki predvideva zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov, predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost, in dodano vrednost s poudarkom ukrepov na prestrukturiranju ponudbene strani slovenskega turizma.

Predvideno je, da bodo pozitivni učinki na rast dodane vrednosti za vse deležnike: zadovoljne lokalne prebivalce, motivirane zaposlene, navdušene obiskovalce in za naslednje generacije.

V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev:

  1. povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe;
  2. povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov;
  3. pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja;
  4. razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter
  5. zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.
Za doseganje ciljev je v strategiji opredeljeno sedem politik s konkretnimi ukrepi:

  • Politika 1: naložbe in podjetniško okolje,
  • Politika 2: javna/skupna infrastruktura in dediščina za turistični ambient Slovenije,
  • Politika 3: človeški viri za dvig dodane vrednosti,
  • Politika 4: trajnost in zelena shema slovenskega turizma,
  • Politika 5: dostopnost in trajnostna mobilnost,
  • Politika 6: upravljanje destinacij in povezanost turizma,
  • Politika 7: produkti in trženje.
Poleg tega pa so določene tudi tri horizontalne politike, ki podpirajo uresničevanje ključnih strateških politik:

  • Digitalna preobrazba slovenskega turizma,
  • Usmeritve politike na zakonodajnem in finančnem področju,
  • Institucionalni okvir in horizontalno medresorsko in medsektorsko upravljanje in usklajevanje politik.
Izvedba strategije bo imela pozitivne finančne posledice, ki izhajajo iz osnovnega cilja strategije: dvig dodane vrednosti, ki jo generira turistično povpraševanje v osnovnih dejavnostih turizma (I 55, I 56 in R 92.001) za 43% z 0,92 milijarde evrov v 2019 na 1,31 milijarde evrov letno do leta 2028, pri čemer je predpostavljena povprečna 8,9 % letna stopnja rasti te kategorije v obdobju 2022 - 2028. Ocenjujemo, da bo skupaj z ostalimi s turizmom posredno povezanimi dejavnostmi, celotno turistično povpraševanje do leta 2028 generiralo 2,1 milijarde evrov dodane vrednosti v letu 2028 (+59 % glede na leto 2019) oziroma da bo v celotnem strateškem obdobju (2022-2028) ustvarjenih 11,5 milijarde evrov dodane vrednosti iz naslova vseh učinkov turističnega povpraševanja. Prav tako bodo pozitivne posledice povečanja izvoza turističnih potovanj z 2,8 milijarde evrov letno (2019) na 4 milijarde evrov do leta 2028.

Ocenjuje se, da bi bilo za uresničitev ciljev strategije na vseh področjih do leta 2028 potrebno vložiti skupno 1,54 milijarde evrov javnih evropskih in nacionalnih sredstev, ki so potrebna za financiranje izvajanja ukrepov in aktivnosti v okviru politik znotraj strategije. To je le okvir potrebnih sredstev in ne pomeni obveze za državni proračun.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v obdobju veljavnosti strategije vsaki dve leti pripravilo Akcijski načrt izvajanja strategije, v katerem bodo konkretno navedeni ukrepi, ki bodo tudi ustrezno finančno ovrednoteni.

PR: MGRT

Editor